arhiv

Zaradi nje je slovenska družba izgubila na milijarde evrov, pa tudi pomemben del storitev, logistike, naravnih virov … Predvsem pa smo izgubili vero v državo kot skrbnico skupnega dobrega.

Prejšnji teden smo v Jani pisali o obupu ljudi zaradi zapiranja poslovalnice banke OTP, edine v občini Poljčane; poveden primer težav, s katerimi se zaradi pospešene digitalizacije bančnih, pa tudi vrste drugih storitev srečujejo na slovenskem podeželju. Sočasno je NLB zaprla poslovalnici v Hrastniku in Šoštanju, v prihodnjih mesecih lahko pričakujemo še več tovrstnih potez.

Novice

Hrvaška brez provizij na bankomatih – kdaj bomo na vrsti mi?

Shutterstock

Gre za nadaljevanje jasnih trendov, zaradi katerih se je v zadnjih šestnajstih letih mreža bančnih poslovalnic po Sloveniji prepolovila in so v marsikaterem manjšem kraju ostali brez banke – za vedno.

»To je logična posledica privatizacije bank, ki jih je država sanirala z našim denarjem, nato pa za smešne vsote prodala tujcem. Madžarski banki pač ni mar za križe in težave slovenskih upokojencev!« se je med našim obiskom v Poljčanah pridušal upokojenec Karl Mali; meril je na madžarske lastnike skupine OTP, ki ji je slovenska država prodala nekdanji banki NKBM in Abanko. Kakšno ceno torej danes Slovenija kot družba plačuje za pretekle zgrešene odločitve?

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 20. januar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana