Kanadska in orjaška zlata rozga izpodrivata vse, kar raste v bližini
Kanadska in orjaška zlata rozga se hitro širita. Nujno je, da ju prepoznamo in pravilno odstranimo.
Kanadska in orjaška zlata rozga sta tujerodni invazivni rastlini, ki ju prepoznamo po zlatorumenih socvetjih. Po Sloveniji sta že zelo razširjeni, najbolj po nižinah, in imata več negativnih vplivov na okolje ter biotsko pestrost. Biologinja dr. Simona Strgulc Krajšek pravi, da je zato treba preprečiti njun pobeg z domačih vrtov v naravo. Razložila nam je, kako ju pravilno odstranimo, pri tem pa nam bodo prav prišle zaščitne rokavice in dolga, ozka lopatka.
»Kanadska in orjaška zlata rozga sta v Sloveniji zelo razširjeni invazivni tujerodni vrsti, ki izvirata iz Severne Amerike. Obe sta v Evropo prišli kot okrasni, saj imata privlačna zlatorumena socvetja. Zanju je značilno, da oblikujeta zelo goste sestoje, v katerih ne raste skoraj nobena druga rastlina. V tla namreč izločata snovi, ki zavirajo kalitev in rast drugih rastlin. Obsežni sestoji zlate rozge negativno vplivajo tudi na pestrost opraševalcev, saj z izpodrivanjem drugih rastlinskih vrst okrnijo izbor paše za specializirane opraševalce. Posredno obe vrsti zlate rozge vplivata tudi na organizme, ki se hranijo z žuželkami, kar pomeni, da negativno vplivata na biotsko pestrost. V Sloveniji sta že zelo razširjeni, odstranjevanje pa je težavno in dolgotrajno,« je povedala dr. Simona Strgulc Krajšek, biologinja, docentka za botaniko, zaposlena na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Preprečimo njun pobeg v naravo!
»Ti dve vrsti v Uniji nista uvrščeni na seznam invazivnih vrst. To pomeni, da zanju trenutno v Sloveniji ne veljajo omejitve, razen zapisa v Zakonu o ohranjanju narave, kjer piše, da je naseljevanje rastlin ali živali tujerodnih vrst v naravo prepovedano. Nismo pa obvezani, da ju odstranimo s svojih zemljišč. Tudi gojenje na vrtu ni prepovedano, je pa smiselno ravnati tako, da zlatim rozgam ne omogočimo pobega v naravo. To pomeni, da je treba socvetja takoj po odcvetu porezati in zavreči v zabojnik za organske odpadke. Na enak način odlagamo tudi druge dele zlatih rozg, vključno s podzemnimi deli.«
Kaj pa naša domorodna, navadna zlata rozga?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 20. januar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Rože in vrt
