Osebni arhiv

Dvorana Tivoli slovi tudi po večnih derbijih hokejistov Olimpije in Jesenic. Zadnjo avgustovsko soboto pa so tam igrali čisto poseben hokej. Najboljši slovenski hokejisti so se pomerili za dober namen: z izkupičkom od vstopnic želijo pomagati svojemu nekdanjemu soigralcu, Jeseničanu Alešu Krajncu, možu in očetu dveh majhnih otrok, o katerem smo v Jani že pisali pred dvema letoma. Aleš je bil dolga leta eden najboljših slovenskih hokejistov. Zadnja leta pa je samo senca samega sebe, saj se spopada z zloglasno boleznijo ALS. Njegova žena Andreja daje vse od sebe, da bi zbrala denar za njegovo zdravljenje v Ameriki. Bolezen bi mu lahko pomagali upočasniti v bolnišnici v Miamiju, vendar zdravljenje stane 900.000 evrov. Manjka jima jih še 300.000. Tudi vas, drage bralke in bralci, prosimo, da pomagate po svojih močeh zbrati denar za človeka, ki je vedno nesebično pomagal drugim, zdaj pa sam potrebuje pomoč.

PROSIMO, POMAGAJTE! Kako darovati:

Za zdravljenje hokejista Aleša Kranjca, ki se bori s kruto boleznijo ALS, lahko donirate:

- na povezavi: https://gofund.me/5a63860

- prek aplikacije Paypal: kranjc28@gmail.com

- nakazilo: Aleš Kranjc IBAN: DE35 3707 0024 0150 7011 00 / BIC DEUTDEDBKOE

Aleš je bil od šestega leta srčno predan hokeju. Ta šport mu je pomenil vse: kariero, ljubezen, prijatelje, predanost, delovno vnemo, uspehe, poraze … Nikoli mu ni bilo težko iti na trening in narediti še nekaj ponovitev, na ledu pustiti srce. Zaradi poguma in neustrašnosti so mu prijatelji nadeli vzdevek Gringo. Bil je dolgoletni član slovenske hokejske reprezentance, za katero je odigral 198 tekem. Z ženo Andrejo, mladostno ljubeznijo, sta ljubeča starša sinu in hčerki. Ko bi otroka morala v šolo, so Aleša začele pestiti zdravstvene težave. Sprva utrujenosti ni pripisoval večjega pomena. A ker ni hotela izzveneti, je šel k zdravniku. Po dolgotrajnih pregledih so mu zdravniki povedali diagnozo – ALS. Bolezen je kruta, saj Alešu šteje dni življenja, ki je bilo tako prepolno optimizma.

Osebni arhiv

Dve desetletji ljubezni

Andreja, ki je Aleša spoznala pri svojih osemnajstih letih, o njem pravi, da je vse njeno življenje. Z njim je odrasla, zgradila življenje in družino. Pri njej še toliko bolj velja obljuba »v dobrem in slabem«. Aleš je bil kot vrhunski športnik vedno zdrav, potem pa so ga začele pestiti huda utrujenost in otrdele mišice. Sprva je mislil, da je to zaradi desetletij ukvarjanja z vrhunskim športom, pa še bližal se je 40. letu starosti. A ko ni hotelo biti bolje, je šel zaradi težav z nogami in ravnotežjem k zdravniku. Delali so teste, vendar niso odkrili ničesar, čeprav je vse teže hodil, mišice so mu izginjale, imel je težave z ravnotežjem, pripoveduje Andreja, ki možu ves čas stoji ob strani. Aleš je bil veliko po bolnišnicah, za nameček pa je prišla še korona.

Novice

Ekološka vas Mokri Potok: Srečni ljudje živijo sredi divjega gozda

Peklenska diagnoza

»Najhuje je bilo živeti v negotovosti. Dolgo so delali preiskave in izključevali bolezni; od tumorjev do multiple skleroze. Na koncu je ostala ravno najhujša diagnoza: ALS. Zdravniki so nama rekli, da je treba sprejeti, saj ne bo nič pomagalo. Podrl se nama je svet, a jaz v življenju ne popuščam, moj cilj je jasen in želja zelo močna. Po diagnozi sem šla v akcijo. Začela sem brskati, cele dneve sem visela za računalnikom in brala vse možno. Spoznala sem ogromno ljudi po vsem svetu in tudi to, da imajo v različnih državah drugačne pristope do ALS-a. Vsem je sicer skupno, da zanjo ni dokončnega zdravila.« Nazadnje je prišla do zdravnikov v Miamiju, ki se ukvarjajo z raziskavami, kako povezati nevrone v možganih, da ne bi odmrli. »Pri nekaterih bolnikih se to obnese bolje, pri drugih slabše. Zelo pomembno pa je, da se zdravljenje začne čim bolj na začetku bolezni,« pravi Andreja. A zapletlo se je pri denarju. V dveh letih je organizirala kar nekaj dobrodelnih prireditev, a še vedno manjka tretjina denarja.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 36, 9. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana