Generacija izgubljene sreče: mladi še nikoli niso bili manj srečni
Prvič v zgodovini je povprečen 20-letnik manj srečen od svojih staršev, kažejo raziskave. Kaj bo s to generacijo, ko pride v zrela leta? In kaj z družbeno stabilnostjo, če vse stavimo zgolj na »znajdi se sam«? To je tragični paradoks današnje mladine – svet bi moral biti njihov, a je zlomljen. Mladost ni več najsrečnejše življenjsko obdobje.
Znanstveniki srečo oziroma to, koliko je čutimo, merijo od 90. let prejšnjega stoletja. In čeprav se nam sreča zdi subjektiven pojem, je to, koliko je doživljajo različne generacije, presenetljivo usklajeno širom po svetu in statistično gledano, riše graf v obliki črke U. Ta, tako imenovana U-krivulja sreče že ves čas merjenja kaže, da je sreča najvišja v mladosti, nato upade v srednjih letih in ponovno naraste v starosti, ko uživamo v pokoju. Ljudje so najmanj srečni med štiridesetim in zgodnjim obdobjem petdesetih let starosti. V globalnem povprečju dosežejo dno krivulje pri šestinštiridesetih. Zanimivo je, da ta krivulja velja ne glede na spol, raso, kulturo ali državo. Bolje rečeno, je veljala. Raziskave namreč kažejo, da se vzorec sreče spreminja.
Mladi po novem najmanj srečni
Mladi danes poročajo o nižji ravni sreče kot prejšnje generacije, kar pomeni, da je tradicionalna U-krivulja postala bolj ravna ali celo obrnjena v črko J. Raziskava, objavljena v reviji Nature Mental Health in narejena na več kot 200.000 ljudeh v 20 državah, je pokazala, da tisti, za katere družba meni, da so na vrhuncu svojega življenja, pravzaprav težko živijo. Mladi so poročali o težavah pri fizičnem zdravju, dojemanju samega sebe, finančni varnosti, v odnosih in pri iskanju smisla. Mladi imajo danes večji dostop do informacij kot kadarkoli prej, številne možnosti za izobraževanje in virtualno povezanost, ki je prejšnje generacije niso poznale. A morda tudi zato je njihov vsakdan poln pritiska. Stalni dostop do informacij in družbenih omrežij pomeni, da so nenehno opominjani na negativne novice. Poskus, da bi spremljali globalne dogodke, hkrati pa se izognili občutku preobremenjenosti, se pogosto zdi nemogoč. To, da imajo svet na dlani, je dobilo nov pomen, prav nič pozitiven. Prejšnjim generacijam so se vojne, ekološke katastrofe, finančne krize in škodljivi družbeni trendi lahko zdeli nekje daleč, mlade pa zdaj zadeva pravzaprav vse, kar se slabega dogaja na svetu. Nevednost je pač blaženost. A tudi bližje, čisto pri roki imajo konkretne ovire za strahove. Poleg negotovosti glede usode sveta in prihodnosti na splošno se velik del generacije spoprijema s frustracijo, ker njihove vsaj približno sanjske službe ali domovi verjetno niso dosegljivi.
Strokovnjaki kot razlog za pomanjkljivo srečo mladih poleg konkretnih ovir naštevajo tudi večjo osamljenost, uporabo družbenih omrežij in pomanjkanje podpore. Pa seveda pandemijo COVID-19, ki je dodatno oslabila duševno zdravje, možnosti za kariero in socialno življenje mladih in od katere si še nismo povsem opomogli.
Ne-srečni tudi mladi Slovenci
Enako sliko kot globalne raziskave kaže tudi največja slovenska raziskava Mladina 2024, ki jo je vodil sociolog prof. dr. Miran Lavrič z Univerze v Mariboru. V raziskavi je sodelovalo več kot 600 mladih Slovencev, povprečne starosti 22,2 leta.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 36, 9. september 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
