Marja Bizjak Ažman

 »Je delo, ki združuje zgodovino, glasbo, arheologijo, balkanske rane in metafizično tradicijo. Pripoved odpre skrivnost najstarejšega glasbila na svetu – neandertalske piščali iz Divjih bab – in jo preplete z življenjem karizmatičnega maestra, ki se giblje med genijem, mistikom in ranljivim človekom. Ob njegovem boju z rakom se razprejo velike teme: kaj je glasba, kaj je človek, kaj ostane, ko telo odide.«

Roman potuje čez balkanske mostove, vojne rane Sarajeva, pravoslavne samostane Atosa, makedonske kuhinje, družinske zgodbe o begunstvu in vse do paleolitskih jam, kjer kost, stara 60.000 let, spregovori kot glasbilo - tidldibab. V ospredju je tudi znanost: paleogenetika, arheologija, paleoantropološke razprave o neandertalcih, kognicija starodavnega človeka, njegova umetnost, orodja, DNK  – vse prepleteno z intimno, človeško zgodbo. Napisala ga je dr. Eva Premk Bogataj. Maestro in tidldibab je njen prvi roman, čeprav ima za sabo številne znanstvene članke in dve monografiji. 

Osebna rast

Bralni užitki: Vse je prav, četudi se zdi, da ni

Zgradila ga je kot simfonijo – od uverture, štirih stavkov do rekviema, poslednjega, petega stavka. Vsi pa kličejo resnico. »Maestrova zgodba je zgodba o preboju, o spoznanju, da je človeštvo vedno stremelo k nečemu višjemu, večjemu. Maestro je bil živa priča temu. Skozenj so šli svetovi in prostori nečesa, za kar nimamo niti orodij, da bi opisovali.« Na vseh področjih je iskal popolnost v sebi. Pri tidldibabu, to je piščal iz Divjih bab, je njegovo iskanje popolnosti doseglo najvišjo raven. Ljuben Dimkaroski kot veliki glasbenik nikoli ni želel, da mu kdo drug pove, kaj naj sliši. Najprej je moral prisluhniti sam. Samosvoj je bil ta makedonski virtuoz na trobenti, prerok, ki je ljubil življenje in žalostno makedonsko sonce.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 50, 16. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana