Macron proti predlogu, ki ga je podprla Slovenija: "To ni naša Evropa"
Macron in Sánchez sta ostro kritizirala zamisel o vračalnih centrih za migrante zunaj EU. Slovenija z Janšo je med osemnajsterico držav, ki je predlog podprla.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Evropski uniji se zaostruje razprava o novi migracijski politiki. Potem ko je Evropski parlament potrdil strožja pravila za vračanje oseb, ki nimajo pravice ostati v EU, je 19 voditeljev članic, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, podprlo poziv k odločnejšim ukrepom, hitrejšim vračanjem in tesnejšemu sodelovanju s tretjimi državami. Toda prav ta smer je sprožila oster odziv Francije in Španije.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in španski premier Pedro Sánchez sta se po vrhu EU v Bruslju javno postavila proti tako imenovanim povratnim centrom v tretjih državah.
Gre za možnost, da bi ljudi, ki jim je bila prošnja za azil zavrnjena ali nimajo pravice ostati v EU, premestili v države zunaj Unije, kjer bi čakali na vrnitev v izvorno državo ali drugo rešitev.
Macron je dejal, da Francija podpira učinkovitejšo politiko vračanja, vendar ne podpira fizičnega premeščanja ljudi v oddaljene tretje države, s katerimi nimajo nobene povezave. »Nisem prepričan, da je to naša Evropa,« je dejal in dodal, da ne vidi, da bi takšen model kjer koli že deloval.
Po njegovem mnenju bi takšni centri pomenili, da bi ljudi, ki se ne morejo ali nočejo vrniti v svojo državo, EU za denar premeščala v tretjo državo.
Macron je bil kritičen tudi do izraza »inovativne rešitve«, ki ga pogosto uporabljajo zagovorniki zunanjega izvajanja migracijske politike. Kot je dejal, je previden, kadar se o inovacijah govori na področju vrednot in človekovih pravic.
Slovenija med državami za strožjo smer
Slovenija se je medtem pridružila skupini držav, ki zahtevajo odločnejšo migracijsko politiko. Vlada je sporočila, da je premier Janez Janša skupaj z voditelji 18 drugih držav članic podpisal pismo predsedniku Evropskega sveta Antóniu Costi in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen.
Podpisnice v pismu poudarjajo zmanjševanje nezakonitih migracijskih tokov, učinkovitejši boj proti tihotapcem ljudi, povečanje vračanj oseb, ki nimajo pravice do prebivanja v EU, in krepitev sodelovanja s tretjimi državami. Ob tem navajajo, da morajo biti vsi ukrepi skladni s pravom EU in mednarodnimi konvencijami.
Janša je ob podpisu zapisal, da se je Slovenija »končno pridružila« državam, ki zahtevajo temeljno spremembo migracijske politike tudi v praksi.
Njegov zapis je bil politično ostrejši od uradnega vladnega povzetka, saj je govoril o koncu »socialnega turizma«, spregledanem tihotapljenju ljudi in »uvozu volivcev za evropsko levico«.
Kaj prinaša nova evropska ureditev
Nova evropska ureditev o vračanju naj bi pospešila postopke za ljudi, ki nezakonito prebivajo v članicah EU. Po dogovoru Sveta EU in Evropskega parlamenta uvaja strožje obveznosti sodelovanja z oblastmi, evropski nalog za vrnitev ter večje povezovanje odločitev med državami članicami.
Najbolj sporen del so prav povratni centri zunaj EU. Ti bi lahko služili kot končna destinacija ali kot prehodni centri, od koder bi osebo pozneje vrnili v državo izvora ali drugo tretjo državo.
Zagovorniki trdijo, da bo takšen model zmanjšal nezakonite migracije, razbremenil države članice in poslal jasnejši signal tihotapskim mrežam.
Nasprotniki opozarjajo na drugo plat. Sprašujejo se, katere države bi takšne centre sploh sprejele, kakšne pravice bi imeli ljudje v njih, kdo bi nadziral razmere in kaj bi se zgodilo z osebami, ki jih izvorna država noče sprejeti nazaj.
Sánchez: Neučinkovito in drago
Španski premier Pedro Sánchez je bil še ostrejši pri oceni učinkovitosti. Povratne centre je označil za neučinkovit odgovor, ki ne prinaša rešitve za nezakonite migracije.
Po njegovem gre za privid rešitve, ki bi zapravljal denar, hkrati pa poslal napačno sporočilo državam izvora in tranzita, s katerimi bi morala Evropa sodelovati.
Macron je podoben pomislek izrazil z vprašanjem, kako naj Evropa ohrani verodostojnost v odnosih z Afriko, če bo denar za sodelovanje uporabljala za vzpostavljanje povratnih centrov na njihovem ozemlju.
Po njegovem takšni centri niso učinkoviti in niso skladni s temeljnimi evropskimi načeli.
Italijanski poskus kot opozorilo
V ozadju razprave je tudi italijanski model z Albanijo. Italija je pod premierko Giorgio Meloni vzpostavila migracijske centre na albanskem ozemlju, vendar ta model za zdaj ni dosegel napovedanih ciljev.
Za zagovornike povratnih centrov je bil italijanski dogovor eden prvih poskusov zunanjega izvajanja migracijske politike. Za kritike je postal dokaz, da takšne rešitve v praksi naletijo na pravne, logistične in politične ovire.
Francoski predsednik trdi, da še ni videl primera, v katerem bi povratni center v tretji državi dejansko deloval. Po njegovem mnenju Evropa lahko zaostri vračanja, ne da bi vzpostavljala centre v državah, kjer ljudje nikoli niso živeli.
Razpoka v EU
Razprava razkriva novo razmerje moči v evropski migracijski politiki. Na eni strani je vse več držav, ki zahtevajo hitrejša vračanja, strožje postopke in dogovore s tretjimi državami.
Med njimi so Danska, Italija, Avstrija, Nizozemska, Poljska, Madžarska, Grčija, Romunija, Slovaška, Slovenija in več drugih članic.
Na drugi strani so države, kot sta Francija in Španija, ki sprejemajo potrebo po učinkovitejšem vračanju, vendar zavračajo premestitve ljudi v zunanje centre.
Evropski parlament je že potrdil najstrožji premik migracijske politike v zadnjih letih, politična večina držav pa pritiska, da se dogovori čim prej spremenijo v prakso. Toda odpor Macrona in Sáncheza kaže, da vprašanje še zdaleč ni zaprto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
