Borut Živulović / BOBO

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zveza združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB in šest opozicijskih poslancev je po četrtkovi seji odbora DZ za gospodarstvo, na kateri je koalicija vložila dopolnilo za preimenovanje praznikov Prekmurcev in Primorcev, opozorilo, da območji "nista keglja skrajne desnice". Do dogajanja na seji so izrazili "globoko razočaranje in ogorčenje".

Na seji odbora DZ za gospodarstvo, delo in šport so člani sicer opravljali drugo obravnavo predloga novele zakona o praznikih, s katero bi 7. avgust razglasili za dan Triglava. Seja pa je minila predvsem v znamenju ostrih tonov zaradi vloženega dopolnila koalicije, ki spreminja poimenovanje praznikov Prekmurcev in Primorcev.

Ideološke delitve

Spremenili ime praznika, Primorcev in Prekmurcev pa niso nič vprašali

Namesto priključitve vrnitev po vzoru iz leta 2005

Koalicija je predlagala, da se iz imena praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom briše "priključitve Prekmurja", v imenu praznika priključitev Primorske k matični domovini pa bi "priključitev" nadomestila z "vrnitev". V okviru novih poimenovanj bi torej v Sloveniji v prihodnje 17. avgusta zaznamovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim odborom, 15. septembra pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini.

Dan Triglava

Bo 7. avgust postal nov državni praznik?

S tem bi se poimenovanje obeh praznikov vrnilo v obliko, s katero je DZ praznika leta 2005 v času prve vlade Janeza Janše ustanovil, je na seji poudarila poslanka NSi Iva Dimic.

Ker JE Primorska za vedno in od vedno slovenska, gre za njeno vrnitev matici in ne za priključitev.

Sicer pa smo ta državni praznik uvedli v naši vladi leta 2006. Prej se tega v dolgih 60 letih ni spomnila nobena levičarska oblast. pic.twitter.com/2bv1MsiFoS

— Janez Janša (@JJansaSDS) September 2, 2026

V skupni izjavi so podpisniki izpostavili, da se je preimenovanje zgodilo "mimo opozoril zakonodajno-pravne službe državnega zbora, mimo poslovnika in mimo vsakršne javne razprave". Po tem, ko je poslanec Svobode Lenart Žavbi namreč na seji opozoril, da je vložitev tega dopolnila nedopustna in v nasprotju s poslovnikom, je to potrdila tudi predstavnica zakonodajno-pravne službe. Kot je navedla, predlog zakona namreč ne vsebuje dodatnih elementov, ki se nanašajo na Prekmurje in na Primorsko, zato dopolnilo presega vsebino in je s tega vidika nedopustno.

"Tako občutljivo, identitetno vsebino so pretihotapili skozi amandmaje k povsem drugemu zakonu," so ob tem poudarili v izjavi.

Poimenovanje ni ustrezalo zgodovinskim dejstvom

Poslanci odločili: Praznik, ki ga praznujemo 15. septembra, dobil novo ime

Izpostavili so, da ne oporekajo pravici večine, da odloča, temveč strahopetnosti. "Načinu, kako je bil zakon vložen in kako je bil peljan celoten postopek. Tam, kjer bi morali biti javna obravnava, soočenje argumentov in pošten odgovor na vprašanje, zakaj sploh spreminjamo nekaj, kar smo pravkar uzakonili, sta bili tišina in bližnjica," so utemeljili.

O spominu regij odločajo iz Ljubljane brez posvetovanja s poslanci

Kritično gledajo tudi na to, da so bili prekmurski in primorski poslanci, ki so bili na seji prisotni, kljub opozorilom preslišani. "O našem spominu, ljubezni do regije odločajo iz Ljubljane. Ne vprašajo nas kaj in kako, čeprav to poudarjajo v vsakem stavku," so zapisali.

"Spoštovanje do ljudi, do njihove pokrajine in do njihove zgodovine se ne dokazuje z lepimi besedami ob praznikih, temveč s poštenim postopkom in s prisotnostjo takrat, ko to šteje. Zato ne bomo molčali," so poudarili.

Napovedali so, da bodo sklicali tudi sestanek poslank ter poslancev s Primorske in iz Prekmurja, da oblikujejo "jasno in skupno stališče še preden bo točka na seji Državnega zbora".

Pod izjavo so se podpisali predsednik ZZB Marijan Križman in šest poslancev. Iz Gibanja Svoboda so izjavo podprli Matej Grah, Dejan Suč in Martin Premk ter Meira Hot, Damijan Bezjak Zrim in Matjaž Han iz SD.