V Sloveniji še nikoli toliko tujcev. Tukaj so iz različnih razlogov
Slovenija uvaža rekordno število delavcev za tovarne in gradbišča, medtem ko nas visoko izobraženi obidejo. Nemčija je izdala 56.000 modrih kart, Slovenija samo 119.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Sloveniji se migracije najpogosteje omenjajo v povezavi z mejami in azilom, precej redkeje pa tam, kjer se v resnici najbolj kažejo – na trgu dela.
Vsak dan v tovarne, skladišča, na gradbišča in ceste odhaja veliko ljudi, ki niso slovenski državljani, a brez katerih bi številni deli gospodarstva težko delovali.
Zadnji razpoložljivi podatki evropskega statističnega urada Eurostat (objavljeni 27. 1. 2026 za leto 2024) kažejo, da se Slovenija v evropskem merilu izrazito razlikuje po strukturi prvih dovoljenj za prebivanje: velik delež jih je izdanih zaradi zaposlitve, občutno nad povprečjem Evropske unije.
Hkrati iste evropske evidence kažejo, da je slika drugačna, ko je v ospredju mednarodna zaščita.
Pri dokončnih odločitvah v azilnih postopkih – tistih na zadnji stopnji po pritožbah ali ponovnih pregledih – je delež pozitivnih izidov v Sloveniji nizek.
To še ne pove, kaj se zgodi v vsakem posameznem primeru, pokaže pa, da se v okviru iste države odvijata dva različno strukturirana tokova: eden, vezan na zaposlitev in dovoljenja, drugi, vezan na prošnje za zaščito in njihov izid.
Podatki kažejo, da se velik del ljudi, ki vstopijo v azilni sistem v Sloveniji, tu ne zadrži dolgo.
Po podatkih poročila AIDA za leto 2024 je v Sloveniji 44.383 oseb izrazilo namero, da bodo zaprosile za mednarodno zaščito, vendar je bilo dejansko vloženih le 5.634 prošenj.
To pomeni, da se velika večina ljudi iz postopka umakne ali pot nadaljuje drugam, še preden pride do vsebinske obravnave njihove prošnje.
Slovenija se tako v praksi pogosto izkaže kot vmesna postaja, ne kot država, kjer bi se azilni postopek tudi končal.
To potrjujejo tudi končni izidi postopkov. Eurostatovi podatki o dokončnih odločitvah po pritožbah ali ponovnih pregledih za leto 2024 kažejo, da je bil v Sloveniji delež pozitivnih odločitev okoli dva odstotka.
Glavni razlog za prihod v Slovenijo je delo
Če azilne poti pogosto ostanejo odprte in nedokončane, je pri delu slika precej bolj jasna.
Podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da v Slovenijo ljudje vse pogosteje prihajajo z zelo konkretnim razlogom: zaradi zaposlitve.
Leta 2024 je bilo 57,27 odstotka vseh prvih dovoljenj za prebivanje izdanih prav zaradi dela.
V povprečju Evropske unije je bil ta delež precej nižji, 31,87 odstotka, kar pomeni, da je Slovenija med državami, kjer je delovna migracija izrazito v ospredju.
Če temu prištejemo še 31,17 odstotka tistih, ki pridejo zaradi združevanja z družino (kar je posredno vezano na delavce), ugotovimo, da skoraj 90 odstotkov vseh dovoljenj pri nas temelji na ekonomski logiki.
Najbolj zgovoren pa je podatek o kategoriji »drugo«.
Medtem ko Evropa široko odpira vrata tudi ranljivejšim skupinam in osebam s posebnimi statusi, slovenski sistem tovrstna dovoljenja izdaja le v 1,33 odstotka primerov.
To potrjuje tezo, da je Slovenija odprta za tiste, ki prispevajo, in izrazito zadržana do tistih, ki potrebujejo pomoč.
V praksi to pomeni, da se podjetje, ko na domačem trgu ne najde ustreznega kadra – denimo voznika ali varilca – obrne v tujino, od koder delavec pride z urejeno pogodbo in jasnim ciljem, neposredno na delovno mesto in ne v azilni sistem.
Takšnih primerov ni malo. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo junija 2025 med vsemi delovno aktivnimi v Sloveniji 16,1 odstotka tujih državljanov, kar pomeni približno 148.900 ljudi
Ta številka pokaže, kako močno je vsakdan države že prepleten z delovno migracijo.
Tujci niso le statistična kategorija, temveč sodelavci v tovarnah, vozniki na cestah, ekipe na gradbiščih.
Medtem ko se azilni postopki za mnoge nikoli ne zaključijo v Sloveniji, je delovna pot praviloma jasna in predvidljiva: delo pomeni dovoljenje, dovoljenje pomeni bivanje – vsaj za čas trajanja pogodbe.
Ko se spreminja tudi obraz delovne migracije
Slovenski trg dela se ne spreminja le po obsegu, temveč tudi po sestavi.
Podatki kažejo, da je prisotnost tujcev v državi danes večja kot kadarkoli prej.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je imela Slovenija konec leta 2024 približno 203.273 prebivalcev brez slovenskega državljanstva, kar je največ doslej.
Slovenija se je v zadnjih letih iz države z omejenim priseljevanjem preoblikovala v okolje, kjer se število tujih prebivalcev vztrajno povečuje.
V vsakdanjem življenju se to odraža na delovnih mestih, v javnem prometu, na gradbiščih in v proizvodnih halah, kjer je prisotnost tujih delavcev postala nekaj običajnega.
Če to povežemo s podatki o dovoljenjih za prebivanje, se slika še dodatno izostri.
Eurostat namreč kaže, da je zaposlitev daleč najpogostejši razlog, zaradi katerega tujci prihajajo v Slovenijo.
Velik del teh več kot dvesto tisoč ljudi je torej v državi predvsem zato, ker tukaj dela.
Delovna migracija se tako ne kaže več kot začasen pojav, temveč kot strukturna sprememba, ki postopno preoblikuje demografsko in družbeno sliko države.
Vse več ljudi prihaja iz Azije
Še pred desetletjem je bila delovna migracija večinoma regionalna. Največ tujcev je prihajalo iz držav nekdanje Jugoslavije.
Ti tokovi sicer še vedno obstajajo in ostajajo pomembni, vendar podatki kažejo, da ne rastejo več z enako hitrostjo kot v preteklosti.
Hkrati se vse bolj odpira druga smer. Po podatkih Eurostata in Statističnega urada RS se med tujimi delavci povečuje delež državljanov tretjih držav zunaj Evrope, zlasti iz Azije.
Najpogosteje gre za delavce iz držav, kot so Filipini, Nepal, Indija in Bangladeš.
Po podatkih SURS največ tujih delavcev dela v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, prometu in skladiščenju, pa tudi v gostinstvu in nekaterih storitvah.
Gre za dejavnosti, kjer je povpraševanje po delovni sili stalno in kjer domači trg dela že dalj časa ne zagotavlja dovolj ljudi.
Prav v teh sektorjih se zato najhitreje pokažejo spremembe v izvoru delavcev.
Največja težava je malo število visokoizobraženih
Ko seštevamo številke o delovni migraciji, ne smemo spregledati ključnega vprašanja: kakšen profil ljudi Slovenija s tem pravzaprav privablja?
Visoke številke izdanih dovoljenj za delo same po sebi niso slab znak; so pa jasen pokazatelj, da se priseljevanje pri nas dogaja tam, kjer je povpraševanje najbolj neposredno in kjer je pot do zaposlitve najhitrejša.
Da bi razumeli ta položaj, nam evropska statistika ponuja zelo oprijemljiv kazalnik: modro karto EU.
Gre za posebno dovoljenje za prebivanje in delo, ki je namenjeno visoko kvalificiranim državljanom tretjih držav – ljudem, ki v Evropo prihajajo zaradi zahtevnejših poklicev in morajo izpolnjevati strožje pogoje tako glede izobrazbe kot delovne ponudbe.
Zakonodaja tu postavlja jasen in merljiv kriterij. Da bi tuji strokovnjak prejel modro karto, mu mora delodajalec zagotoviti plačo, ki dosega vsaj 1,5-kratnik povprečne bruto plače v državi.
Ta finančni prag deluje kot filter, ki ločuje visoko kvalificirana delovna mesta od ostalih oblik zaposlitve.
Nemški magnet in slovenska realnost
Podatki Eurostata za leto 2024 so zgovorni. Nemčija je v tem obdobju izdala kar 56.252 modrih kart, kar predstavlja 72 odstotkov vseh tovrstnih dovoljenj v Evropski uniji.
Sledijo ji Poljska (5.853), Madžarska (2.942), Francija (2.775) in Španija (1.924).
Slovenija je na tem zemljevidu komaj opazna.
Po Eurostatovem naboru podatkov o odločitvah glede modre karte je bilo pri nas leta 2024 izdanih le 119 odločitev o podelitvi.
To pomeni, da teh ljudi Slovenija privabi razmeroma malo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
