Mirna Pavlin

V nedeljo, 6. aprila, bila je cvetna nedelja, je okoli sedme ure zjutraj Ljubljančane presenetilo tuljenje siren, ki so opozarjale na nevarnost zračnega napada.

• Preberite še: Slovenska zastava bo zaplapolala pred eno najbolj uglednih svetovnih organizacij

Zaslišali so hrup letal nemških zračnih sil, ki so letela proti različnim ciljem v Jugoslaviji, pa tudi oddaljene detonacije bomb in zvoke protiletalske obrambe z ljubljanskega letališča v Polju. Istega dne je meščane nagovoril župan Juro Adlešič.

Miran Pavlin

11. april. 1941

Tudi v Ljubljani se je začela vojna, v naslednjih dneh so z vseh strani prihajali nemški in italijanski vojaki. Ko so se 11. aprila leta 1941 v Ljubljano zgrinjali italijanski vojaki, nihče ni vedel, kaj bo prinesla prihodnost. Za večino so nove okoliščine pomenile zrušitev vseh življenjskih naprezanj in upov.

Miran Pavlin

1495 vojne v Ljubljani

In prav na to grozo, nasilje, negotovost ... opozarja razstava v Mestnem muzeju Ljubljana, pripravljena ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, ki ponuja vpogled v ključne dogodke med letoma 1941 in 1945. Skozi predmete, zgodbe in fotografije odstira različne plasti vojnega vsakdana ter razkriva raznolike izkušnje Ljubljančanov v času okupacije, ki je trajala 1495 dni.

Miran Pavlin

Kako pomemben je mir

Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin je ob predstavitvi razstave poudaril:

"Mislim, da je prav, tudi zaradi mladih generacij, da pokažemo, kako je Ljubljana preživljala štiri leta vojne – teh 1495 dni, kolikor je vojna trajala v Ljubljani. Želimo pokazati tudi, kako pomemben je danes mir. Gre za razstavo, ki je pomembna za našo publiko, sploh glede na to, da danes vojne potekajo vsepovsod, o miru pa govorimo premalo. Zato je ta razstava še toliko pomembnejša."

Tina Lucu

Citati Edvarda Kocbeka

Dodaja, da razstavo na poseben način povezujejo tudi citati partizana, misleca in pesnika Edvarda Kocbeka: "Takih ljudi, kot je bil Edvard Kocbek, je danes malo. Bil je moralna avtoriteta in na pravi strani zgodovine."

Osebne zgodbe in razmislek o odgovornosti

Kustos razstave in zgodovinar Blaž Vurnik poudarja, da razstava izpostavlja vlogo Ljubljančanov in njihovih usodnih osebnih odločitev, obenem pa ponuja vpogled v vsakdanje življenje pod okupacijo. Posebno pozornost namenja resničnim življenjskim zgodbam posameznikov, ki obiskovalce osebno nagovorijo ter spodbujajo razmislek o naši odgovornosti danes.

80 let 2. svetovne vojne

"Povod za razstavo je 80. obletnica konca druge svetovne vojne, ki nam ponuja priložnost za razmislek – o tem, v kakšnem svetu živimo danes. Obletnice nas vedno znova spomnijo na geslo ‘Nikdar več’, a danes to težko izgovorimo, saj vemo, da človeštvu ni uspelo ohraniti miru. Zato je pomembno, da razmišljamo, kaj lahko storimo – s svojim razmišljanjem, ravnanjem, celo s komentarji na družbenih omrežjih – da ne prispevamo k novim konfliktom."

Tina Lucu

Vurnik je tudi urednik in avtor zbornika 1495 dni: Ljubljana med drugo svetovno vojno.

Eksekucija Vide Pregarc

Razstava se začne s pretresljivim dogodkom – italijanska vojska je 31. avgusta leta 1942 ob zidu Saturnusa zaslišala, mučila in ubila 22-letno Vido Pregarc, ki je bila zaposlena v tovarni. Pri njej so našli material, povezan s partizanskim gibanjem.

"Začnemo z nasiljem, da opozorimo, kaj vojna je – skrajno nasilje, kjer so vsi udeleženci tudi žrtve," pojasni Vurnik ter doda: "In od te točke se lahko s tem zavedanjem pogovarjamo o vojni naprej skozi celotno razstavišče."

Šest razstavnih sob in prostor za razmislek

Zgodba okupirane Ljubljane je predstavljena v sedmih prostorih: šestih razstavnih sobah in dodatnem prostoru za razmislek. Avtentični predmeti, fotografije, posnetki in osebne zgodbe pričajo o italijanski in nemški okupaciji. Muzejski eksponati so rezultat dolgoletnega zbiranja posameznikov – od partizanov do otrok, ki jim je vojna zaznamovala mladost.

Posebno vrednost dodajo avdio zgodbe, video intervjuji in interaktivni kotički, namenjeni tako odraslim kot mlajšim obiskovalcem.

Zgodovinski okvir okupacije

Italijanska okupacija

Italijanska vojska je vkorakala v Ljubljano 11. aprila 1941. Začeli so izvajati poitalijančevanje in represijo. 26. aprila 1941 je bila ustanovljena Protiimperialistična fronta slovenskega naroda, kasneje preimenovana v Osvobodilno fronto (OF). OF je vzpostavila tudi varnostno-obveščevalno službo (VOS), ki je izvajala atentate na nasprotnike OF.

Tina Lucu Liza Maja

Prve partizanske enote v okolici Ljubljane

"V kontekstu odporniškega gibanja je bila Ljubljana središče dogajanja na območju italijanskega okupiranega ozemlja oziroma Ljubljanske pokrajine. V mestu je potekala aktivna mobilizacija posameznikov, ki so nato sestavljali prve partizanske enote v okolici Ljubljane, tu so delovali številni aktivisti OF, ki so imeli različne naloge, od sabotažnih do obveščevanih, propagandnih in drugih. OF je tudi zelo organizirano skrbela za vse otroke, ki so brez staršev ostali v Ljubljani," je povedal Vurnik.

Žica okoli mesta in vaške straže

Na odpor so Italijani odgovorili z internacijami, streljanjem talcev in postavitvijo žičnega obroča okoli mesta. V vaseh okoli Ljubljane so nastale vaške straže, ki jih je Italija vključila v svojo Prostovoljno protikomunistično milico (MVAC).

Miran Pavlin

Nemška okupacija po kapitulaciji Italije

Po italijanski kapitulaciji septembra 1943 so Ljubljano zasedli Nemci. Uvedli so še ostrejšo represijo, začeli množične deportacije in organizirali Slovensko domobranstvo pod vodstvom Leona Rupnika. 9. maja 1945 je bila Ljubljana osvobojena.

Zanimivosti z razstave

• Na ogled je pismo župana Ivana Hribarja, ki si je – star 90 let – vzel življenje kot akt protesta. Njegovo pismo, ki je razstavljeno, sta v pisalnem stroju našla žena in hčerka.
• Italijani so si prizadevali vzdrževati videz normalnosti – mesto so obiskovali umetniki in politiki. Nekako so tudi tolerirali umetnike, ki so od svojega dela živeli. A ko so prišli Nemci, jih umetnost in umetniki niso več zanimali.
• Večina fotografij na razstavi je delo Mirana Pavlina.
• Ljubljana je bila med vojno bombardirana le enkrat – 9. marca 1945, z več kot 50 smrtnimi žrtvami.

Miran Pavln

• Prikazani so osebni upor, kulturni molk in preimenovanje 38 ulic.
• Edina organizacija, ki je odločno pristopila k oboroženemu odporu, je bila OF.
• OF je skrbela tudi za otroke, ki so v Ljubljani ostali brez staršev.
• Prikazan je kulturni molk kot oblika simbolnega upora.
• Italijani so pobili okrog 150 talcev – med njimi tudi Hinka Smrekarja.
• Razstava vključuje tudi temo kolaboracije in posnetke domobranske parade.

Pester program

Ob razstavi je izšla monografija z enakim naslovom, spremlja pa jo tudi pester obrazstavni program, ki se v veliki meri osredotoča na razmislek o miru, kulturo nenasilja in veščine nenasilne komunikacije. Razstava bo na ogled do 12. aprila 2026.