Aleš Košir, Fruxdelux

Čeprav gremo Slovenci radi po svetu, z veseljem raziskujemo tudi skrite in manj skrite kotičke naše domovine. Pri tem nas poleg naravnih lepot močno navdušujeta zlasti zgodovina in arhitektura, zato so cilji naših enodnevnih ali vikend izletov pogosto gradovi, muzeji, galerije in razni spomeniki bogate slovenske kulturne dediščine.

Brez kulture bi bili kot narod mrtvi, saj daje barve našemu življenju, kulturna dediščina pa je zaklad, ki nas povezuje z našimi predniki in nas uči, kdo smo. Prav zato je pomembno, da spoštujemo in negujemo kulturo ter s skrbjo za kulturna obeležja ohranjamo zgodbo našega naroda za prihodnje rodove.

Prav s ciljem podpore ponovnega oživljanja kulturne dediščine, javne kulturne infrastrukture in trajnostnega turizma, Ministrstvo za kulturo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost prenavlja, obnavlja in celostno oživlja kulturne spomenike in javno kulturno infrastrukturo državnega pomena. Kot je pojasnila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, z obnovo kulturne dediščine in umeščanjem vsebin v te obnovljene prostore uspešno naslavljajo »enega od pomembnejših ciljev mandata – to je decentralizacije kulture. Državni spomeniki bodo z obnovami pridobili ogromno:  zavarovala se bo pomembna kulturna dediščina, ki bo postala še bolj privlačna za obiskovalce, pridobile bodo lokalne skupnosti.«

Katja Kodba / STA

Projekt obnov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost financirata Republika Slovenija in Evropska unija – NextGenerationEU. Nekateri biseri slovenske kulturne dediščine že navdušujejo z novo podobo in bogato kulturno, izobraževalno in turistično podobo, med njimi denimo grad Podčetrtek, grad Štanjel in dvorec Jelšingrad, prenove drugih so v polnem razmahu. V nadaljevanju predstavljamo štiri, otvoritev katerih je predvidena v prvi polovici leta 2026 in bodo zato popolne izletniške točke prihodnjega leta!

Obisk Prešernove domačije bo postal povsem nova izkušnja

Ob besedi Vrba večina najprej pomisli na Franceta Prešerna. Prav v alpski vasici s tem imenom se je namreč leta 1800 rodil največji slovenski pesnik, čigar poezija še danes predstavlja pomemben del naše identitete. Njegovo rojstno hišo so leta 1939 preuredili v muzej. Muzejsko postavitev je zasnoval Fran Saleški Finžgar in sicer s premeti iz Prešernovega časa, ki jih je nabral po okoliških vaseh.

Prešernova hiša v Vrbi danes velja za eno največjih turističnih atrakcij Gorenjske, saj jo vsako leto obišče od 20 do 25 tisoč ljudi. Obiskovalci so se doslej pogosto stiskali na majhnem prostoru, zato so se na Ministrstvu za kulturo v sodelovanju z Občino Žirovnica odločili za celovito obnovo in preureditev Prešernove domačije, ki obsega rekonstrukcijo gospodarskega poslopja s pripadajočo zunanjo ureditvijo, konservatorske posege na Prešernovi hiši in skupno komunalno ureditev med objektoma.

V gospodarskem poslopju, ki stoji za Prešernovo rojstno hišo in je bilo izvorno namenjenemu skednju in seniku, bo urejen interpretacijski center z vsemi podpornimi in dopolnilnimi programi za muzejsko in kulturno dejavnost, katere del se v Prešernovi rojstni hiši že izvaja. V pritličje bo umeščena recepcija, manjša trgovina in garderoba, prostor za muzejsko razstavo, posvečeno izbrani tematiki v povezavi s Prešernom, sanitarije za obiskovalce in servisni prostori, nadstropje, ki bo dostopno tudi z dvigalom, bo skoraj v celoti namenjeno večnamenskemu prostoru oziroma dvorani za različne dogodke, v mansardi pa bodo svojo prostore imeli zaposleni.

Aleš Košir, Fruxdelux

Z ureditvijo dvorišča, ki povezuje gospodarsko poslopje in rojstno hišo, bo kompleks domačije prostorsko in programsko povezan v celoto. Obiskovalci bodo ogled začeli v interpretacijskem centru in zaključili z muzejsko etnološko obarvano postavitvijo v Prešernovi rojstni hiši ter s tem dobili boljše kulturno doživetje, znanje in vpogled v preteklost s pogledom v prihodnost. Ministrstvo za kulturo bo večino sredstev za celovito obnovo Prešernove domačije v Vrbi v okvirni vrednosti 2,9 milijona evrov sofinanciralo z evropskimi sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), prenova pa bo končana v začetku prihodnjega leta.

Kulturni dom Črnomelj – ohranitev kulturne dediščine in spodbuda turizmu v Beli krajini

Črnomelj je največje mesto Bele krajine, ki se ponaša z bogato zgodovino. V novejši zgodovini enega ključnih stebrov mesta predstavlja Kulturni dom Črnomelj, ki je bil zgrajen leta 1929 kot sokolski dom za športne in kulturne prireditve ter kino predstave. Med leti 1941 in 1943 je bila stavba pod italijansko okupacijo, februarja 1944 pa je v prostorih kulturnega doma potekalo prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). V kulturnem domu je v letih 1944 in 1945 delovalo tudi Slovensko narodno gledališče, ki je uprizarjalo slovenske in kulturne klasike ter s tem spodbujalo visoko kulturo in umetnost.

Zaradi vseh omenjenih dogodkov je Kulturni dom Črnomelj leta 1999 postal kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi zgodovinskega spomenika. Do leta 2007 je bil v postopku denacionalizacije, danes pa je v lasti Ministrstva za kulturo in je poleg Cankarjevega doma v Ljubljani edini kulturni dom, ki je v lasti države.

Da bi ohranili pomemben člen slovenske kulturne dediščine in izboljšali možnost razvoja turizma v Črnomlju, Beli krajini in Sloveniji nasploh, so na Ministrstvu za kulturno lansko leto zagnali celovito prenovo Kulturnega doma Črnomelj. Ta med drugim obsega temeljito sanacijo nosilne konstrukcije stavbe, njene notranjosti in zunanjosti ter vseh inštalacij. Ministrstvo za kulturo je v začetku leta 2025 pridobilo dodatna sredstva iz Sklada za podnebne spremembe, s katerim bodo financirani ukrepi, ki pripomorejo k večji energetski učinkovitosti stavbe.

Tomaž Čurk, Občina Črnomelj

Na podstrešju bodo uredili prostor za razstave, dvorana pa bo dobila novo scensko razsvetljavo in ozvočenje. Prav tako bodo prenovili zelenico za objektom za namene prireditev na prostem, obnovili bodo kamnito ploščad in zagotovili neoviran dostop za invalide. Obnova, za katero je Ministrstvo za kulturo namenilo nekaj več kot pet milijonov evrov, od tega je 3,4 milijona evrov ministrstvo zagotovilo iz Načrta za okrevanje in odpornost, je po besedah ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko velik zalogaj. "Vseeno pa sem vesela, da smo našli rešitve in šli v projekt. Mislim, da bo to ena lepa zgodba o uspehu, od katere bo imela korist ne le občina, ampak vsa Slovenija."

Na Gradu Turjak bo mogoče tudi prespati

Le približno 20 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane se nad Želimeljsko dolino, na vrhu razglednega pobočja, bohoti mogočen grad Turjak, ki se ponaša z najobsežnejšo okroglo bastijo na Slovenskem in renesančnim obrambnim hodnikom v obliki trikotnika, ki je eden prvih te vrste v Sloveniji in eden najzgodnejših na ozemlju srednje Evrope. V pisnih virih je prvič omenjen leta 1220, a je verjetno stal že prej, zgradili pa so ga vitezi (kasneje grofje) von Auersperg. Ti so bili goreči zagovorniki protestantizma, zato sta na gradu v 16. stoletju zatočišče dobila Primož Trubar in Jurij Dalmatin, ko sta delala na prvem prevodu Svetega pisma v slovenščino.

Prvotni grad je stal nižje na pobočju, današnjo lokacijo in podobo pa je dobil po potresu leta 1511. Med drugo svetovno vojno je bil močno poškodovan, nato je tri desetletja propadal kot ruševina, v 70. letih pa je dobil novo streho, nova ostrešja in medetažne konstrukcije. Leta 1999 je bil razglašen za spomenik državnega pomena, kot spomenik je zaščiteno tudi območje gradu.

Arhiv Ministrstva za kulturo

Konec lanskega leta je Ministrstvo za kulturo zagnalo celovito obnovo gradu, ki bo po prenovi deloval kot muzej lastne zgodovine in zgodovine njegovih lastnikov, rodbine Auersperg, v gradu pa bo mogoče celo prespati. V nekdanji pristavi oziroma lovskem domu bodo namreč urejene nastanitvene kapacitete, namenjene nočitvam v sklopu kulturnih in izobraževalnih dejavnosti na gradu. Skupni prostori, vključno z recepcijo in zajtrkovalnico, so predvideni v gradu, urejeni bosta tudi grajska kuhinja in grajska krčma. V kleti bastije oziroma volovskega stolpa bo predstavljena vinska klet, v nadstropju pa bo večji dvovišinski prostor za razstave in druge kulturne dogodke.

V delu gradu, ki je bil obnovljen v letih od 2002 do 2006, bodo s sredstvi iz Sklada za podnebne spremembe financirani ukrepi, ki bodo pripomogli k večji energetski učinkovitost. Zaključek gradbenih in obrtniških del na gradu Turjak je predviden za konec tega leta, prenova v skupni vrednosti 12,5 milijona evrov pa naj bi bila v celoti končana do junija 2026. Ministrstvo za kulturo bo 9,4 milijona evrov sofinanciralo z evropskimi sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), dober milijon bodo prispevala še sredstva iz Sklada za podnebne spremembe.

Grad Negova bo skupaj z Negovskim jezerom popolna izletniška destinacija

Na obrobju Slovenskih goric, le tri kilometre od Negovskega jezera, stoji grad Negova ali Negovski grad kot mu pravijo domačini. V pisnih virih je prvič omenjen v 15. stoletju, stoletje pozneje so lastništvo prevzeli grofje Trautmansdorf in ga ohranili vse do konca druge svetovne vojne. V tem času so grad razširili na tri trakte s stolpi in ga dogradili v t. i. novi grad.

Leta 1939 je grad pogorel, takrat je bilo uničeno nekaj poslopij, med drugim je bil porušen eden od stolpov. Po drugi svetovni vojni je bil grad nacionaliziran. Najprej so ga uporabljali za stanovanja, pozneje so v grajskih sobanah uredili spominsko sobo akademika, psihologa, antropologa, filozofa in teologa Antona Trstenjaka in spominsko sobo nekdanjega neodvisnega predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja, ki je bil ubit na predvolilnem zborovanju v Jurovskem Dolu leta 1992.

Arhiv Ministrstva za kulturo

Danes ima grajski kompleks gradu Negova status kulturnega spomenika državnega pomena in je arhitekturni, turistični ter poslovni biser Slovenskih goric. Del grajskega kompleksa (gospodarsko poslopje oziroma pristava in novi grad s predgradjem) je bil v letih 2007–2008 v celoti prenovljen za namene gostinske, nastanitvene, muzejske, knjižnične, izobraževalne in znanstveno raziskovalne dejavnosti, leta 2023 pa je Ministrstvo za kulturo v okviru načrta za okrevanje in odpornost zagnalo še projekt celovite obnove gradu.

Da bi lahko obiskovalcem ponudili kakovostne programe izobraževanj in usposabljanj ter z raznimi predstavami in predstavitvami še tesneje povezali kulturno dediščino z različnimi oblikami kulturnega izražanja, bo izvedena celovita obnova starega dela gradu Negova, severnega obrambnega stolpa in odprtih površin. Program gradu se bo razprostiral čez štiri etaže: grajsko klet, pritličje, ki je tesno povezano z grajskim dvoriščem, nadstropje, ki s krožno potjo vodi skozi vse prostore, ter podstrešje. Vrednost projekta je 10,9 milijona evra, od tega se bo iz proračuna Evropske unije zagotovilo skoraj devet milijonov evrov.

Vsebino omogoča Ministrstvo za kulturo