ADRIAN PREGELJ

Ko danes Maja Kojc stopi v Gallusovo dvorano, jo večina prepozna kot vodjo organizacijske enote Glasbena produkcija na RTV Slovenija. A Maja je orkester najprej spoznavala kot oboistka, med notami in vajami, na odru in v zaodrju. Prav zato Simfonični orkester RTV Slovenija, ki letos praznuje častitljivih 70 let, zanjo ni le vrhunski ansambel, ampak tudi prostor neštetih osebnih spominov. Ob jubilejnem koncertu, ki bo 25. septembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, smo z njo spregovorili o tem, kaj pomeni biti del velike orkestrske družine.

Simfonični orkester RTV Slovenija letos praznuje 70 let delovanja. Kaj vam osebno pomeni ta jubilej?

Zdi se mi izjemno pomemben, iz več razlogov. Predvsem zato, ker je navdihujoče videti, kako zelo pomembna je za orkester tradicija; kako se poslanstvo in izkušnje prenašajo iz roda v rod. Sem pa tudi zelo ponosna na to, kako smo premagali težave preteklih nekaj let. Ne bom jih niti naštevala. Brez pomoči prijateljev in podpornikov orkestra ne bi šlo.

Adrian Pregelj-

Kako bi na kratko predstavili orkester? Verjetno večina pozna njegovo ime, morda pa ne celotne zgodbe.

Simfonični orkester RTV Slovenija je zelo prožen, muzikalen in prilagodljiv. Rekla bi celo – srčen, zlasti kadar se lepo spojijo energije z dirigentom in solisti. Vedno znova prijetno presenetijo in navdušijo.

Kaj je vas kot mlado glasbenico najbolj pritegnilo k orkestrskemu muziciranju?

Najbolj me je pritegnila skupna energija, ta čudovita izrazna moč orkestra, ki je neprecenljiva

Voditi enoto Glasbena produkcija pomeni usklajevati številne ljudi, projekte in pričakovanja. Kaj je največji izziv vašega dela?

Še ne tako dolgo nazaj sem se zavedela, da je zame največji izziv najti mejo med osebnim in profesionalnim doživljanjem najrazličnejših situacij.

Adrian Pregelj-

Kako bi opisali dinamiko sodelovanja med dirigenti, solisti in orkestrom?

Na to dinamiko vpliva veliko faktorjev. Razpoložljivost dirigentov in solistov je vsekakor ena osnovnih predpostavk, pa seveda je s tem zelo povezana tudi njihova cenovna dostopnost.

Trudim se, da vabim glasbenike, ki se bodo dobro povezali z orkestrom. Vedno to seveda ne uspe, marsikdaj pa vendarle ja.

V zadnjih desetletjih je orkester sodeloval z največjimi imeni klasične glasbe. Katerega sodelovanja se najbolj spomnite vi?

Niti ne bi rekla, da so se mi najbolj vtisnila v spomin največja imena klasične glasbe. Popolnoma spontano najprej pomislim na kar nekaj koncertov z dirigentom En Shaom, ki je izjemno čuten glasbenik in človek. Žal nisem bila več v orkestru, ko je prišel Lio Kuokman.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo torej veliki jubilejni koncert. Kaj lahko od njega pričakujemo?

Pričakujete lahko lep, slavnosten koncert pred čudovitim občinstvom. Simfonični orkester RTV Slovenija bo odličen, dirigent Lio Kuokman izjemen, solist Stefan Milenković pa zagotovo navdušujoč. Glasba bo lepa – slišali boste Škerjančevo Slavnostno uverturo, eno najlepših in najbolj priljubljenih violinskih skladb – Violinski koncert Maxa Brucha, v drugem delu pa Dvoržakovo 4. simfonijo.

Povejte nam, kako pomembno je, da orkester ostaja ne le del slovenske kulturne krajine, ampak tudi mednarodno prepoznaven ansambel?

Zelo pomembno.

Govorimo o neizbrisni kulturni dediščini in o ambasadorju slovenske kulture. Takšen orkester se ne zgradi v nekaj letih, oblikuje in pili se desetletja.

Njegov pomen sega tudi v glasbeno izobraževanje, v kulturno zavest naroda.

Ne gre le za simfonično glasbo. Imamo tudi Big Band in oba orkestra skupaj igrata kot revijski orkester. Si predstavljate kaj bi pomenilo, če ne bi bilo zlatega obdobja slovenske popevke ?

Če bi morali izbrati en koncert ali trenutek, ki po vašem najbolje simbolizira veličino Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kateri bi bil?

Mogoče koncert na strehi Radia Slovenija ? Ne toliko v glasbenem kot v simboličnem smislu.