Težki udarci za Sonjo Hojnik iz Ljubezni po domače
Posestvo, ki ga spremljate v oddaji Ljubezen po domače, je preplavila tišina. Ovdovela Sonja Hojnik vsem izzivom ni več kos, nedavno pa je doživela še eno izgubo.
Kakšno je življenje kmetic v zrelih letih, ko na domačiji ostanejo same, brez delovne pomoči in finančne opore? Prekleto težko. Biti superženska pač ni preprosto. Z leti postane breme na od dela upognjenih plečih pretežko. Zgarane roke, utrujena duša in nenehna skrb, kako bo šlo naprej. Nedavno se je ustavilo tudi kolesje male ekološke kmetije v Bratislavcih, posestvo, ki ga spremljamo na TV-zaslonih, je preplavila tišina. »Boli, da si vse življenje garal, pa vendar ne moreš dostojno živeti,« pove ovdovela Sonja Hojnik, ki je nedavno doživela še eno izgubo – poslovil se je njen dolgoletni pasji prijatelj. 64-letnica kljub bremenom nabira žarke drobnih radosti, ki ji vsaj malo ogrejejo dan. Jo nekoč, nekje čaka boljši jutri?
Jesen na kmetiji
Sonja Hojnik je marljiva kmetica, ki si je po moževi prerani smrti sama prizadevala ohraniti utrip življenja na mali ekološki samooskrbni kmetiji v Bratislavcih. Kljub žalosti ji je z veliko delovno vnemo sprva še uspevalo, v zadnjem obdobju pa vsem izzivom ni več kos – en par rok garaškega dela od jutra do mraka preprosto ne zmore več. Junakinjo oddaje Ljubezen po domače smo obiskali v teh dneh, ko se posestvo barva v mehke odtenke jeseni. Zelene in rumene buče, lično zložene ob lesenih stopnicah, se spogledujejo z oktobrom, košara, polna domačih jabolk, pa opominja, da je bila narava tudi letos darežljiva. Lepo je, a spokojno in tiho, tudi zato, ker so posestvo zapustile skoraj vse živali.
Neki drugi časi
Sonja nas pričaka v rdečem kockastem predpasniku, okoli nog se ji smukata kokoška in ljubezniva psička Stela. »Sin mi jo je pripeljal, saj se je moj zvesti kuža Bos poslovil. 14 let je bil star, gluh in bolan. Povsod mi je bil za petami, zelo ga pogrešam,« se ji zlomi glas, a se ob pogledu na kosmatinko hitro zbere in nas povabi k hiši. Ob domačem ognjišču je toplo, na kmečkem štedilniku brbota omamna obara, kuhinjo pa napolnjuje tudi sladek vonj po jabolčnem zavitku. Čeravno mora živeti skromno, nas pogosti z dobrotami, ki nahranijo ne le želodec, temveč tudi dušo. »Jaz bom kar tukaj ostala, nikamor ne grem!« se navdušuje fotografinja Mateja, ki s Sonjo že kuje načrte za delovni obisk. Nič nenavadnega, na tem koščku zemlje se človek preprosto počuti sproščeno in domače.
Na pragu so drugačni časi, 64-letnica ne tarna. Trudi se ostati vedra, po domačiji odmeva smeh, pa vendar je slutiti, da nekaj ni tako, kot bi si želela.
Sonja nam je v nadaljevanju zaupala, s čim se sooča in z nami podelila tudi težko zgodbo. Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 42, 21. oktober 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
