Profimedia

Streli so ju zgrešili

"Streli so naju zgrešili. A Janez tega ni vedel; prepričan je bil, da naju je ubil. Zadnje naboje je prihranil zase in si prestrelil pljuča. Policija ga je našla v mlaki krvi. Tudi on je preživel," je Anita Ogulin v zadnjih dneh svojega življenja pripovedovala novinarju Vasji Jagru o noči groze, ki sta jo preživeli s hčerko Karmen. Ta se je ob predstavitvi knjige zelo ganljivo razgovorila o svoji mami.

Zdržala in pomagala

Čeprav je sama odraščala v skromni družini z grobima staršema, Anite Ogulin to ni zlomilo. Tudi njen prvi zakon je bil poln nasilja – bilo je celo tako hudo, da je razmišljala o tem, da bi končala svoje življenje. A je zdržala in ostala. Spremenila je svet mnogim ljudem v Sloveniji. Tisoče zgodb in življenj je izboljšala.

Pisanja se je lotila sama

Pisanja knjige se je najprej lotila sama, a ko ji je zdravje to onemogočilo, je pripoved izročila v roke novinarju Jagru. Ta je z razumevanjem in tenkočutnostjo dokončal njeno življenjsko izpoved. Pri tem so mu neprecenljivo pomagali tudi njena otroka – Karmen in Simon – ter mož. Knjiga ponuja pretresljiv vpogled v življenje in srce humanitarke, ki je verjela v moč solidarnosti.

Nikoli se nista srečala v živo

"Odnos med nama z Anito se je gradil postopoma, a že na začetku sva vzpostavila pristen človeški stik. Bila sva si simpatična, začutila sva, da deliva iste vrednote, in iz tega je raslo zaupanje. Rodila se je zgodba, ki je tudi mene globoko presunila. Zaupala mi je tudi zato, ker sva se dogovorila, da tega zaupanja nikoli ne bom zlorabil in da bo zgodba napisana dostojanstveno in s pieteto. Zgodba ima predvsem namen: prinesti pomembno sporočilo družbi," je na predstavitvi knjige povedal Jager, ki Anite Ogulin žal nikoli ni srečal v živo, čeprav sta načrtovala, da jo obišče z družino. 

• Preberite še: Nova predsednica Zveze Anite Ogulin je Alenka Petkovšek

Njuni četrtki

Slišala sta se vsak četrtek popoldne in takrat zapisovala spomine in sporočila. "Vez, ki sva jo stkala ob četrtkih, je bila tako močna, da sva bila oba globoko presunjena nad procesom ločevanja, ki je spremljal to združevanje. Nekako sva ves čas vedela, da nama ni usojeno."

Najprej je pisala sama

"Mama je začela knjigo pisati sama, z mojo pomočjo. A ta je bila zelo kratka, saj nimam čustvene distance do njenega življenja, zato sva se hitro dogovorili, da to ne bo šlo. Z mamo sva vsak dan hodili na sprehod ob Savi, da je ohranjala vsaj nekaj kondicije. Nekega dne pa jo je poklical Vasja, ki ga ni poznala, in ji ponudil pomoč. Očitno ji je bil všeč že njegov glas in način, kako jo je poklical. Tako sta se začela slišati ob četrtkih, ko se je mama zaprla v sobo. Da sta si popolnoma zaupala, pa je razvidno iz knjige – zaupala mu je stvari, o katerih sicer ni govorila," je povedala Anitina hči Karmen Ogulin.

Nerada je govorila o sebi

"Ona ni bila človek, ki bi rad govoril o sebi. O vseh drugih in o družbi je razpravljala, o sebi pa ne. Zato je bilo treba stvari iz nje dobesedno izvleči," je dejal novinar. Hči pa je dodala, da so mamo že vrsto let nagovarjali, naj napiše knjigo.

Tina Lucu

Svojo zgodbo, ki jo želi povedati

"Mislim, da nihče ni niti slutil, da ima mama svojo zgodbo, ki jo želi povedati. Tudi mi smo bili prepričani, da bo to knjiga o njenem delu, o ljudeh, ki jim je pomagala, o zgodbah, ki jih je spreminjala. A očitno se je, ker se je čas iztekal in ker je zaupala Vasji, odločila drugače. Družinsko nasilje in dejstvo, da smo ženske še vedno obravnavane kot problem, jo je verjetno gnalo k temu, da pusti to zapuščino," je povedala Karmen Ogulin.

To je bilo njeno življenje

"Mislim, da je s knjigo želela povedati, zakaj je delala to, kar je delala. To ni bil njen hobi ali zgolj poslanstvo – to je bilo njeno življenje. Ko se je njej dogajalo nasilje, ni bilo nikogar, ki bi ji pomagal. Ni bilo naslova, na katerega bi se lahko obrnila. Velikokrat mi je rekla, da je bila zelo blizu temu, da bi vse pustila za sabo. A ni, ker je morala skrbeti zame. Vedela je, da je vsak trenutek dragocen, zato je bila vedno na voljo – ker enkrat, ko ni bila, je bilo prepozno," je povedala hči, ki se spominja, da je mama delala tudi, ko jo je obiskala v tujini, kjer živi.

Vrata so strogo zaklenili

"Ta knjiga mi je odprla vrata, ki smo jih strogo zaklenili pred mnogimi leti. Odkar sem jo prebrala – še posebej ta teden – je to zame čustveno zelo naporno, a verjetno tudi terapevtsko," pravi Karmen Ogulin.

Povedala, kaj si želi

"Ona je jasno povedala, kaj si želi. Da nam pravzaprav zelo malo manjka, da bi bila družba bolj pravična, bolj sočutna in bolj solidarna. To je bil njen cilj. Knjigo je treba najprej razumeti kot njen poziv. Želela je pokazati, da če je ona v vsej temi našla svetlobo in moč, da živi za solidarnost, to lahko naredi vsak od nas. To je bil njen manifest, njen testament," je tiho pripovedoval Jager. 

Smisel življenja 

"Pomembno ji je bilo, da knjigo izda, da bi s tem razkrila smisel svojega življenja – v razdajanju za druge. Mislim, da ji je bilo v zadnjem obdobju življenja zelo pomembno, da pove to zgodbo. Da je v procesu odhajanja lahko pogledala nazaj – na začetek, na prehojeno pot – in se sprijaznila s koncem, saj je njeno življenje imelo pomen," je dejal Jager.

Odkrito kritizirala družbo

Anita Ogulin je bila tudi odkrita kritičarka družbe, še posebej odnosa družbe do žensk in socialne pravičnosti. Motila jo je neučinkovitost institucij.

Zanimal jo je človek

"Bila je nadideološka. Ni je zanimalo levo ali desno, zanimal jo je človek. Vse je izhajalo iz njenega prvega stika s stisko ljudi. Bila je tista, ki je za nas 'čistila' družbeno umazanijo, v kateri je kljub vsemu veliko zlatih zrn, ki jih je znala najti. Delala je z ljudmi, ki jih je sistem zreduciral na 'kanonfuter', da bi lahko en odstotek še naprej ropal družbo in planet. In to jo je bolelo. Njeno sporočilo je: ni treba, da je tako. Zelo malo je potrebno, da spremenimo svet," meni Jager.

Urednica Urška Kaloper pa je dodala: "Zdaj, ko pomislim, knjiga nas nagovarja, naj vztrajamo pri gradnji pravičnejše, bolj solidarne družbe – z dejanji, ne le z besedami."

Ni samo sanjala o boljši družbi

"Ni le sanjala o boljši družbi. Napisala je tudi veliko konkretnih predlogov, kako jo spreminjati – a do danes brez večjih odzivov. Morda pa bo tudi ta knjiga sprožila premik," je poudarila Karmen Ogulin.

Tako zelo vas imam rada

Naslov knjige Tako zelo vas imam rada povzame njeno sporočilo nam vsem, pravi Jager: "Med najinimi pogovori je pogosto poudarjala: Tako zelo si želim živeti, da bi še naredila kaj dobrega, ker vas imam tako zelo rada. Ko bi vi vedeli, kako zelo vas imam rada. To je bil vsak peti stavek. Neverjetno, da nekdo takšne izkušnje pretvori v tolikšno ljubezen."

Taka je bila naša mami

Hčerka Karmen Ogulin je zaključila: "Moja mama bi imela več – samo zato, da bi lahko več dala. Taka je bila naša mami."

Anita Ogulin je po dolgotrajni bolezni umrla 16. julija 2024. 

O avtorju

Tina Lucu

• lucu.tina@gmail.com