Katja Bidovec

Letos praznujete okroglo obletnico. Kako se spoprijemate s staranjem? Bi se strinjali, da je starost odvisna od stanja duha in ne od števila let?

Strinjam se, da je starost odvisna od stanja duha in ne od števila let, vendar le do neke mere. Biologiji namreč ne moremo ubežati. Glede tega pri sebi opažam spremembe; ne morem več ure in ure hoditi v hrib, kot sem lahko včasih. To pač ne gre več.

S staranjem smo fizično vedno manj zmogljivi, kar si je treba priznati. Pred tem si ne morem zatiskati oči in reči, da sem telesno enak, kot sem bil pri dvajsetih.

Imam pa res zelo dobro genetsko zasnovo, zato nimam posebnih zdravstvenih težav. Mojim dosti mlajšim kolegom so že menjali kolena, kolke, srca itd., pri meni to, hvala bogu, ni bilo potrebno. Se pa zavedam, da tako ne bo šlo večno. Telesna zmogljivost gre z leti navzdol in tega ne smemo zanikati v stilu – leta so samo številka – ker niso. Morda so številka v glavi, niso pa samo številka, kar se tiče telesa.

Naš čas

Kako sicer ohranjate mladostnost?

Ne vem, ali sem ravno mladosten … Za kondicijo skrbim s fizično aktivnostjo, ki sem jo že omenil. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da sem v partnerstvu s toliko mlajšo osebo, ki na določene stvari gleda drugače, z drugačnim pristopom. S Katjo razmišljava zelo podobno, da se včasih prav čudiva, vendar sta najina načina razmišljanja različna, imava različna pristopa.

Domači

Arne Hodalič povedal, da ne more imeti bioloških otrok

Morda lahko v tem kontekstu povem čudovito prigodo, ki se nama je zgodila; pred pol leta sva se zbudila istočasno, bilo je že proti jutri, ko sem ji potožil o svojih morastih sanjah, v katerih sem se zapletel v neki pretep. Takrat mi je Katja povedala, da je imela tudi sama moraste sanje, v katerih sem prišel od nekod ves krvav in pretepen. Ona je očitno nadaljevala moje sanje. To je neverjetno! In še en znak najine močne mentalne povezanosti. Če se vrneva k mojemu odgovoru na mladostnost; ohranjata jo torej življenje z nekom, ki razmišlja na drugačen način, ter tudi redna fizična aktivnost. Na polno se udejstvujem v aktivnostih kot včasih, seveda, z nekoliko rezerve. Ohranjam pa tudi psihično kondicijo.

Petra Škerl Horjak

In kaj je za vas sreča?

Rekel bi, da sta dve sreči. Ena je delovna sreča, ki jo lahko ponazorim s svojim primerom; nekoč sem v Južni Ameriki čisto po naključju vletel na neko praznovanje. To praznovanje se je čez čas izkazalo kot ključno za nastanek zgodbe, ki sem jo pozneje pripravljal. T. i. naključno praznovanje je bila sreča. Velikokrat mi namreč kdo, ki gleda moje fotografije, tudi reče, da sem imel srečo, ker sem ujel to in ono. Deloma drži, vendar je moja definicija tovrstne sreče ta, da je za ta v resnici statistični rezultat veliko dela. Ko namreč veliko delaš, se ti lahko zgodi tudi kaj nepričakovanega. Če bi bil takrat v Južni Ameriki poležaval po hotelih in popival po barih, se mi to zagotovo ne bi zgodilo, ker pa sem cele dneve hodil naokoli in fotografiral, pa je seveda verjetnost, da se ti zgodi kaj nepričakovanega, veliko večja. Sam sem doživel en kup sreč, ki so se mi zgodile predvsem zaradi dela.

Katja Bidovec

Je pa tudi neka generalna sreča, ko govorimo o tem, ali sem ali nisem srečen. Zase lahko rečem, da sem generalno zelo srečen, vse življenje namreč delam, kar me veseli, ves čas sem sam svoj šef. Je pa to tudi velika odgovornost, saj moraš za vse svoje odločitve, tako v zasebnem kot tudi v poslovnem življenju, ki jih sprejmeš, odgovarjati in za njimi stati. 

Za marsikoga je sreča verjetno to, da spusti možgane na pašo za 40 let delovne dobe, hodi v neko službo, popoldne pa kvartat s prijatelji. Popolnoma razumem, da je tudi to za koga lahko sreča, vendar ne zame. 

Tudi ne bom rekel, da je taka sreča kaj slabša od moje, zagotovo ne. Sam sem izbral življenje, ki zahteva odgovornost, zaradi česar mi ni vedno lahko, zahteva tudi ogromno dela, vendar je takšno življenje zame čudovito. Če potegnem črto, lahko rečem, da je moje življenje srečno.