Soba v Reimsu, kjer se je nacistična Nemčija prvič predala
Za zgradbo, ki je bila priča enemu najpomembnejših trenutkov evropske zgodovine, je nenavadno vsakdanja: neopazna rdeče opečna šolska stavba na običajni ulici v Reimsu v vzhodni Franciji, meni večina obiskovalcev Muzeja predaje.
Maja 1945 je bila to Collège Moderne et Technique. Študentje so prihajali in odhajali, niti slutiti ni bilo, da sta v prvem nadstropju, v eni od učilnic general Dwight D. Eisenhower in njegov štab koordinirala zadnji napad na nacistično Nemčijo z najvišjega poveljstva zavezniških ekspedicijskih sil.
Najbolj skriti skriti kotiček Evrope
Kot je dejal dopisnik časnika Baltimore Sun Price Day, je bil to "najbolj skriti skriti kotiček Evrope". In prav tukaj je bila "7. maja 1945 podpisana listina, ki je končala drugo svetovno vojno v Evropi".
80. obletnica: težja kot kdajkoli prej
V majhnem muzeju Musée de la Reddition, v katerega se je Eisenhowerjevo poveljstvo preoblikovalo, je sedanji župan Reimsa Arnaud Robinet za angleški The Guradian razočaran priznal:
"Francija si ni nikoli prilastila datuma 7. maja. Razlogi so bili, a škoda je. Za Dan zmage v Evropi je bil izbran 8. maj. Kljub temu so se Nemci predali tukaj, v sosednji sobi, sedmega maja. To je bilo nekoliko pozabljeno."
Reims praznuje 7.maja
Reims vedno praznuje 7. maja. Letos bodo slovesnost prenašali televizijsko, dan pred nacionalnimi obeležji v Parizu. 80. obletnica je ključna, je dejal Robinet: "Na prelomnici smo. Trenutek, ko se spomin in zgodovina ločita."
Zakaj se praznuje 8. maj?
Če zgodovina beleži, da je zavezniška zmaga prišla 8. maja 1945, je to predvsem zaradi Josifa Stalina, ki je želel simbolično predajo v Berlinu, kjer se je nemška agresija začela in ki je bil zdaj v sovjetskih rokah.
Predaja v Reimsu je bila čisto vojaška zadeva in relativno skromna. Veliki admiral Karl Dönitz, Hitlerjev naslednik po njegovem samomoru 30. aprila 1945, je želel ločna premirja, da bi lahko še naprej borili proti Rdeči armadi na vzhodu.
Brezpogojna predaja
Eisenhower je zavrnil Nemce, in 6. maja popoldne je bil general Alfred Jodl, načelnik operativnega štaba nemških oboroženih sil, poslan v Reims s pooblastilom, da podpiše popolno in brezpogojno predajo kopenskih, zračnih in pomorskih sil. Končna pogajanja so se zavlekla globoko v noč, nemška delegacija pa je posebej vztrajala pri odlogu premirja, da bi čim več vojakov in civilistov lahko pobegnilo na zahod in se izognilo Rdeči armadi.
7. maja ob 2.41 zjutraj
Šele ob 2.41 zjutraj 7. maja je bila listina končno podpisana za dolgo mizo v osvetljeni vojni sobi, katere stene so krasili ogromni zemljevidi bojišč, železnic, oskrbovalnih depojev in ujetnikov.
Za zahodne zaveznike je podpisal Eisenhowerjev načelnik štaba general Walter Bedell Smith, za sovjetske sile general Ivan Susloparov, za Nemčijo pa Jodl. General François Sevez je kot priča podpisal za Francijo, saj je bila predaja na francoskih tleh.
Novinarji iz Pariza
Sedemnajst novinarjev je bilo pripeljanih iz Pariza za to priložnost. "Prizor se je zdel zamrznjen," so pri Guardianu citirali zapis dopisnika Associated Pressa Relmana Morina. "Imel je nekaj slikovitega, neke vrste čudno neresničnost. Tukaj je bil konec skoraj petih let vojne, krvi in smrti, eksplozij in žvižganja nabojev, tuljenja zračnih alarmov. Tukaj, v tej sobi, je bil konec vsega tega."
Zakaj sta bili dve predaji?
Takojšnjih slavij ni bilo. Premirje je bilo določeno za 23.01 8. maja, prisotnim novinarjem pa je bilo prepovedano poročati o predaji do nadaljnjega. Nekaj ur kasneje pa je nemški radio novico razglasil – in vest se je širila.
Vodje zahodnih zaveznikov – ameriški predsednik Harry S. Truman, britanski premier Winston Churchill in vodja Svobodne Francije general Charles de Gaulle – so konec vojne napovedali naslednje popoldne. Vendar še ni bil čisto konec. Stalin je zahteval drugo predajo v Berlinu in De Gaulle se je strinjal. Drugi zavezniki se niso upirali, zato je Reims postal "vojaška predaja, Berlin pa politična, diplomatska."
Trije maršali v Berlinu
Besedilo – ki ni vsebovalo skoraj nobenih pomembnih sprememb, a so ga tokrat podpisali trije maršali: Georgij Žukov, Arthur Tedder in Wilhelm Keitel – je bilo podpisano ob 22.43 po srednjeevropskem času. Ob 23.01, kot je določala kapitulacija v Reimsu, so se boji v Evropi končali.
Ohranjanje spomina za prihodnje generacije
Muzej predaje v Reimsu je obnovljen in spet odprt za javnost v njem pa vojna soba ohranjena skoraj popolnoma taka, kot je bila 7. maja 1945 – razen nekaj manjkajočih pepelnikov, ki so jih tisto noč odnesli za spomine.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
