Lea Mihevc razkrila del svojega sveta, ki ga redko pokaže javnosti
Lea Mihevc, glavna junakinja serije Nemirna kri, je tokrat spregovorila o svojem zasebnem svetu – o ljubezni, dvojčkih in življenju - tudi onkraj luže.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Njeno življenje se ni odvilo po pravilu najprej šola, potem služba. Pri 21 je šla preskusit delo v modnem svetu onkraj Atlantika, v mesto, ki mu pod soncem ni enakega. New York jo je gotovo pregnetel v odpornejše bitje, tam si je kruh služila kot model in manekenka, pa tudi z delom v trgovini in varovanjem otrok, ob večerih je študirala igro. Po vrnitvi v Slovenijo je bila (v prvo) sprejeta na AGRFT in dobila precej mlajše sošolce. Mlajši so ji usojeni, tudi v seriji Nemirna kri, v kateri kot glavna protagonistka vsak večer prihaja v naše domove. Ni dama, ki bi se skrivala za lepimi besedami, zato tokrat tudi o tem, kako je postati mama dvojčkov. Lepo in strašljivo hkrati.
Pred štirimi leti je nekaj časa delala v štajerski prestolnici in že takrat se je Maribor dotaknil njenega srca. Daje ji občutek širine in tujine, v njem lažje diha. Najprej se je torej zaljubila v mesto, nato pa v njegovega meščana Petjo Labovića, prav tako igralca.
Zdaj dobro leto z družino živite v Mariboru, sicer pa ste iz Logatca. Kako človeka odraščanje v Logatcu pripravi na tri leta dela in življenja v New Yorku?
Te ne, nikakor. Niti ne veš, v kaj se spuščaš. In greš tja z rožnatimi očali, kot da si v filmu – v tem je nekaj lepega in tudi varnega. Slepo hodiš. Tja sem šla z nekaj drznosti, brez prevelikega tuhtanja, češ kaj me tam utegne čakati, bila sem ravno pravih let, danes ne bi več živela tam. Kupila sem si vozovnico, v Washintonu sem imela prijateljico, ki je bila tam varuška, tako da sem najprej šla k njej, potem pa sem si zadala, da moram v enem tednu v New Yorku najti modno agencijo, ki me bo zastopala. Če mi to uspe, ostanem, sicer pa grem nazaj v Slovenijo in se vpišem na študij.
Čeprav so me prijatelji gledali kar malo postrani, češ, ja ja, kar agencijo boš našla, sem jo res. Mislim, da me je najela zadnja, s katero sem šla sestankovat. Ni bilo ravno tako preprosto, kot se sliši. Tam sem potem delala pet let: v oglasih, na tednih mode, pa kot model za oblačila za spletno prodajo. To je bilo za razliko od tedna mode vsaj dobro plačano. Ker na tednu mode je veliko »plačil« kar v dizajnerskih kosih, ko namesto denarja dobiš obleke. Sicer so to res draga oblačila, ampak s tem si ne moreš plačati najemnine.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 43, 28. oktober 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!