Profimedia

Kos je povedala na današnji predstavitvi svežnja širitvenih poročil v Evropskem parlamentu, se je v Srbiji izvajanje reform, potrebnih za pridružitev Evropski uniji, v zadnjem letu bistveno upočasnilo. Srbija mora po njenih besedah sprejeti kredibilne reforme na vseh področjih, pri čemer je izpostavila področje vladavine prava in temeljnih vrednot unije.

"Od Srbije pričakujemo, da se premakne z mrtve točke na področjih pravosodja in temeljnih pravic, hitro obrne trend nazadovanja na področjih svobode izražanja in akademske svobode ter naredi napredek na področju volilne zakonodaje. To zahtevajo tudi srbski državljani," je dejala komisarka.

"Nobenega srbskega politika nočem več slišati, da bi EU obtoževal, da stoji za tem, kar se dogaja v Srbiji. Borila se bom, da se bodo te dezinformacije končale," je danes glede tega dejala komisarka Kos. Srbske oblasti je tudi pozvala, da se morajo izogibati retoriki, uperjeni proti uniji.

Vučić: Branimo državo, ustavo, ozemeljsko celovitost

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v odzivu na kritike Kos ob današnji predstavitvi širitvenega poročila obljubil ukrepanje glede protievropske retorike, ne pa tudi glede polarizacije v družbi.

Vučić je izjavil, da državljani Srbije še vedno verjamejo, da je evropska pot najboljša prihodnost za državo. Obenem je poudaril, da Srbija zadnja tri leta in pol kljub temu ni odprla niti enega poglavja.

Na vprašanje, ali je napredek Srbije mogoč brez njene zunanjepolitične uskladitve z evropsko, je odgovoril, da bodo v EU pred Srbijo Ukrajina, Črna gora in mnogi drugi, Srbija pa bi bila pred njimi, če bi priznala Kosovo in uvedla sankcije proti Rusiji. "Za to se nismo odločili. V politiki izbiraš, ne moreš dobiti vsega pozitivnega in lepega. Branimo državo, ustavo, ozemeljsko celovitost," je dejal.

Polarizacija je dokaz demokracije

Vučić je po poročanju portala Euronews komentiral tudi kritiko na račun Srbije zaradi polarizacije v družbi in širjenja protievropske retorike.

Po njegovem prepričanju je polarizacija dokaz demokracije, države brez globoke politične polarizacije pa da tudi ne pozna. "Ne govorim le o EU. To se dogaja po vsem svetu zaradi družbenih omrežij," je izjavil.

Obljubil pa je ukrepanje glede protievropske retorike, ki v Srbiji narašča in je tudi po besedah Vučića zelo prisotna. "Verjamem, da moramo kot vlada in predsednik spremeniti svoj diskurz," je izjavil in dodal, da se tudi sam mora bolj osredotočiti na proevropsko retoriko.

Pozitivna primera Črne gore in Albanije

Širitveno poročilo kot pozitivna primera izpostavlja Črno goro in Albanijo, kar sta danes pozdravila voditelja obeh držav.

Črnogorski premier Milojko Spajić je na družbenem omrežju X sporočil, da poročilo potrjuje, da Črna gora napreduje z velikimi koraki. Obenem je dodal, da vstop v EU leta 2028 ni politična obljuba, temveč realnost, ki hitro prihaja. "Črna gora dela, Evropa to vidi," je dodal.

Albanski premier Edi Rama pa je na družbenem omrežju Facebook sporočil, da se ne bodo ustavili. "Da, Albanija je dosegla nevideni napredek in ne bomo se ustavili, dokler ne bomo kot enakovredno sedeli za mizo evropske družine," je še zapisal.

Glede drugih zahodnobalkanskih držav - Severne Makedonije, BiH in Kosova - je Kos danes medtem povedala, da od objave lanskega širitvenega svežnja niso naredile bistvenega napredka na poti v unijo.

Zakaj spet spreminjanje ustave?

Makedonski premier Hristijan Mickoski je po poročanju Euronewsa v odzivu izpostavil, da država po 20 letih statusa kandidatke še čaka na odprtje prvega poglavja, državljani pa da se sprašujejo, zakaj morajo znova spreminjati ustavo.

Severna Makedonija je pristopna pogajanja za vstop v EU uradno začela julija 2022, vendar še vedno čaka na začetek vsebinskih pogovorov. V ustavo namreč še ni vpisala bolgarske manjšine, kar je eden od pogojev Bolgarije za podporo odprtju prvega sklopa v pogajanjih s Skopjem. Pred tem je morala Severna Makedonija zaradi nasprotovanja Grčije spremeniti tudi ime države.