Shutterstock

Zagotovo se vam je že kdaj zgodilo, da ste bili naročeni na pregled, pa se ga bodisi zaradi spremembe načrtov bodisi zaradi višje sile niste mogli udeležiti. Pa ste termin odpovedali oziroma ga skušali prestaviti ali ste preprosto zamahnili z roko, češ, »mi bodo že poslali nov datum«?

Odpoved termina pri zdravniku se marsikomu res zdi malenkost. A v resnici s tem, ko pravočasno sporočimo, da se pregleda ali posega ne bomo mogli udeležiti, naredimo veliko razliko – zase, za zdravnika in za vse tiste, ki še čakajo na svojo priložnost. Vsak izostanek brez obvestila pomeni izgubljen čas zdravnika in neizkoriščeno mesto, ki bi ga lahko prevzel nekdo drug. 

Bodite odgovorni

Če vnaprej veste, da se naročenega termina ne boste mogli udeležiti, ga je treba odpovedati čim prej. Zakon o pacientovih pravicah določa, da je treba odpoved sporočiti najpozneje deset dni pred pregledom, razen v primeru nepredvidenih okoliščin, kot so nenadna bolezen, poškodba ali smrt v družini. Če je vaša odsotnost znana prej, je prav, da izvajalca o tem obvestite takoj. S tem pokažete odgovornost in omogočite, da termin dobi nekdo drug.

Pravočasna odpoved torej ni le formalnost, temveč pomemben del spoštljivega odnosa do zdravstvenega sistema, zdravstvenega osebja in do drugih pacientov. Po podatkih zdravstvenih ustanov skoraj tretjina vseh naročenih terminov v Sloveniji ostane neizkoriščenih, kar močno vpliva na čakalne dobe in učinkovitost obravnav.

Pomagajte skrajšati čakalne dobe

Ravno čakalne dobe so ena največjih težav slovenskega zdravstva. Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se na prvi pregled pri specialistu še vedno čaka več mesecev, pri čemer je na izbranem naboru specialističnih pregledov že več kot 40.000 pacientov nad dopustno čakalno dobo.

Profimedia

Najdaljše čakalne dobe so zabeležene pri kardioloških, ortopedskih in dermatoloških pregledih, pa tudi pri diagnostičnih preiskavah, kot sta magnetna resonanca (MRI) in računalniška tomografija (CT), ter pri nekaterih kirurških posegih, na primer menjavi kolka ali kolena. Dolgotrajno čakanje ne pomeni le nelagodja, ampak lahko prinese tudi resne posledice – v tem času se zdravstveno stanje bolnika lahko poslabša, bolečina postane hujša, zdravljenje pa zahtevnejše in dolgotrajnejše.

Zaradi dolgih čakalnih dob v javnem zdravstvu se mnogi pacienti obračajo na zasebne ponudnike zdravstvenih storitev, kjer so čakalne dobe bistveno krajše. Vendar so tovrstne obravnave zelo drage in si jih večina ne more privoščiti, kar vodi v neenakosti pri dostopu do zdravstvene oskrbe.

Vsak pacient, ki termina ne odpove in se ga ne udeleži, tako posredno podaljšuje čakalno dobo drugim. Če izvajalec ne ve, da bo termin prazen, ga ne more ponuditi drugemu pacientu, osebje čaka po nepotrebnem, sistem pa se dodatno obremenjuje. Če pa pravočasno sporočite, da se pregleda ne boste mogli udeležiti, se sprosti prostor za nekoga, ki morda čaka že mesece. To je majhen korak, ki lahko nekomu veliko pomeni in s katerim pomagate, da zdravstveni sistem lažje diha.

Ostanite v čakalni vrsti in dajte priložnost drugemu

Zaskrbljujoč je podatek, da v Sloveniji na naročeni termin ne pride kar 28 odstotkov pacientov, torej skoraj vsak tretji. Zakon določa, da se pacienta, ki termina ne izkoristi in za to nima upravičenega razloga, črta s čakalnega seznama, njegova napotnica pa preneha veljati. Ponovna uvrstitev na čakalni seznam za isto storitev pri istem izvajalcu je mogoča šele po treh mesecih.

Če pa svojo odsotnost napoveste vsaj deset dni pred dogovorjenim terminom, ostanete v čakalni vrsti in se lahko dogovorite za nov termin. Hkrati pa, kot rečeno, omogočite dostop do zdravstvenih storitev drugim čakajočim pacientom.

Profimedia

Kako odpovedati termin

Odpoved je povsem preprosta in jo lahko podate na več načinov, brez obiska ambulante:

• Prek mobilne aplikacije ali spletnega portala zVEM (z uporabo digitalnega potrdila ali smsPASS).

• Prek sistema eNaročanje – vnesete svojo številko ZZZS in številko napotnice ter odpoveste termin.

• Odpoved termina lahko sporočite tudi neposredno izvajalcu zdravstvene storitve, prek elektronske pošte ali telefonskega klica v ambulanto, bolnišnico ali zdravstveni dom, kjer imate termin.

V letu 2024 je bilo zabeleženih približno 265.000 neizkoriščenih terminov, od tega je bilo skoraj tretjino neopravičenih odsotnosti. Največji delež pacientov, ki termina niso pravočasno odpovedali, je v starostni skupini med 15 in 40 let, kar kaže, da je prav v tej skupini zavedanje o pomenu pravočasne odpovedi najnižja. Med najpogosteje navedenimi razlogi za neudeležbo so spregledan datum, težave s prevozom, dopust, pozabljivost ali zapletenost sistema eNaročanje.

Bodite torej odgovorni; odpoved termina vam vzame le minuto časa, a lahko nekomu drugemu pomeni hitrejši dostop do zdravnika, sistemu pa pomaga delovati bolj pravično in učinkovito.

Vsebino omogoča Ministrstvo za zdravje RS.