Fitodermatitis in kaj narediti, »ko piči rastlina«
Fitodermatitis je kožna reakcija, ki jo povzroči stik z določenimi rastlinami ob sočasni izpostavljenosti soncu. Če tudi vi po vrtnarjenju opazite nenavaden izpuščaj, bodite pozorni – morda je vzrok prav v vaših zelenih ljubljenkah.
Fitofotodermatitis, kot ga strokovno imenujemo, je posebna oblika kontaktnega dermatitisa. Poškodbo povzroča kemična spojina furanokumarin, ki jo vsebujejo nekatere rastline v svojem soku ali eteričnih oljih. Sama po sebi ni nevarna, a v stiku z ultravijoličnimi (UVA) žarki sproži močno vnetno reakcijo kože. Pogosto se prvi znaki pokažejo kot rdečina, srbenje, mehurčki ali celo opekline, ki jih spremlja pekoč občutek. Posebnost je, da so prizadeta mesta pogosto videti, kot bi obrisali dele rastlin, s katerimi smo bili v stiku, predvsem liste in stebla. Pozneje se lahko pojavijo temne lise (hiperpigmentacija), ki vztrajajo še dolgo po tem, ko vnetje mine.
PREBERITE TUDI:
Največkrat so prizadete roke, noge, vrat in drugi deli telesa, ki so poleti odkriti. Vname se le del kože, ki je bil hkrati v stiku z rastlino in na soncu. Za reakcijo so posebej dovzetni ljudje z občutljivo kožo ali tisti, ki so že doživeli druge oblike kontaktnih alergij. Čeprav sem se z njim srečala tudi sama, ne spadam ne v eno in ne v drugo skupino … Tudi na družbenih omrežjih sem odkrila, da ne gre za redkost, ampak je o podobnih simptomih tožilo precejšnje število članov predvsem vrtičkarskih spletnih skupin. Ko sem tako začela malce bolj raziskovati, sem ugotovila, da je fitodermatitis predvsem v poletnih mesecih precej pogost. Sploh vrtičkarji smo izpostavljeni visokemu tveganju, ker delamo z rokami, pogosto brez zaščite, izpostavljeni smo soncu, ki je že v dopoldanskih urah zelo močno, poleg tega si po delu pogosto ne umijemo celotnega telesa, pač pa le roke.
Najbolj me je zmedlo, ker me je izpuščaj najprej spominjal na komarjev pik. Teh imam vedno polne roke, a je bil ta večji in je bolj skelel. Kako pa se lahko prepričamo, da gre res za fitodermatitis? Ključno je, da smo pozorni na zaporedje dogodkov in obliko sprememb na koži. Piki žuželk so pogosto bolj točkovni, v sredini imajo vbod, pogosto pride do otekline in rdečega kolobarja, reakcija je po navadi hitrejša in lokalizirana. Pri kontaktni alergiji se izpuščaji navadno pojavijo na več mestih hkrati, tudi tam, kjer neposrednega stika s soncem ni bilo. Rdečina je razpršena, pogosto brez značilne oblike, lahko pride do luščenja kože.
Fitodermatitis pa se po navadi pojavi šele nekaj ur po stiku z rastlinami. Oblika izpuščaja lahko spominja na obris listov, stebel ali prstnih odtisov, odvisno od tega, s čim in kako smo prišli v stik. Pogosto se razvijejo mehurčki, rdečina in srbečica, pozneje pa rjavo-sivi madeži, ki lahko vztrajajo tudi več tednov. Če spremembe hitro napredujejo, se širijo ali če se pojavi bolečina v celotnem udu, kot se je zgodilo pri meni, obstaja velika verjetnost, da se je pridružila še sekundarna okužba, še sploh če se praskamo. Če se stanje v nekaj dneh ne izboljša, je pomembno, da obiščemo zdravnika.
Katere rastline povzročajo fitodermatitis?
V resnici ni kriva rastlina, temveč naravna kemična snov furanokumarin, ki jo nekatere rastline proizvajajo za obrambo pred škodljivci. Furanokumarini sami po sebi niso škodljivi, a ko pridejo v stik s kožo, ki je nato izpostavljena UVA-sončni svetlobi, sprožijo kemično reakcijo, ki poškoduje kožne celice.
Katere rastline pa vsebujejo furanokumarine? Med vrtnimi rastlinami izstopajo predvsem peteršilj, zelena, korenje, pastinak in divji koromač. Previdni moramo biti tudi ob travniških robovih, še posebej če tam raste orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum). Drugače moramo biti previdni tudi pri rokovanju s citrusi, ki jih pogosto uporabljamo pri pripravi jedi in pijač. Marsikdo namreč doživi reakcijo po pripravi kulinaričnih dobrot na žaru, ko roke ostanejo »začinjene« s sokom limete ali zelišč, nato pa se znajdejo na soncu.
Omeniti moramo tudi fige. Posebej previdni moramo biti pri obiranju fig in obrezovanju figovih dreves. Težava je namreč v njihovem belem mlečkastem soku, ki vsebuje veliko furanokumarinov. Nahaja se tudi v figovih listih. Če ste tako kdaj na sončen poleten dan na morju »rabutali« sladke figove sadeže, ste se skoraj gotovo naslednje dni spraševali, od kod na rokah temni madeži. Seveda, če ste imeli srečo in vas prej po prstih ni udarila še srbeče-pekoča rdečina …
Kako si lahko pomagamo?
Če po delu na vrtu opazite na koži rdečico, ki srbi, peče in ima morda tudi nekaj mehurčkov, prizadeto mesto takoj sperite z vodo in milom. Na ta način odstranimo ostanke rastlinskih sokov, ki bi lahko še naprej dražili kožo. Prizadeto mesto pokrijte ali ostanite v senci, da UVA-sončni žarki ne bi še naprej spodbujali reakcije s furanokumarini, ki so morda ostali na koži.
Rdečica bo še vedno nekoliko srbela, a se vsekakor uprite skušnjavi, da bi jo praskali ali kako drugače dražili. S praskanjem boste občutek srbenja le še spodbujali, povzročite pa lahko tudi okužbo, ki ima lahko še hujše posledice. Raje uporabite hladne obkladke, lahko iz kamiličnega ali metinega čaja. To bo nekoliko pomirilo razdraženo kožo.
Pomagamo si lahko tudi z naravno pomočjo iz domače lekarne. Ognjičevo mazilo in gel iz aloje vere delujeta protivnetno in pospešujeta celjenje. Hidrolata sivke in kamilice delujeta nežno, a učinkovito. Pomembno je, da ga na prizadeto mesto nanesemo večkrat na dan. Pomagamo si lahko tudi tako, da na srbečo rdečico položimo list svežega zelja ali krompirjevo rezino – oboje hitro ublaži občutek vročine in srbečice. Če se stanje v nekaj dneh ne izboljša ali se razširi, je priporočljivo, da se odpravimo do svojega osebnega zdravnika.
Kako se mu izognemo?
Čeprav fitodermatitis v večini primerov ni nevaren, pa je lahko zelo neprijeten. Smiselno je, da se pred njim zaščitimo s primerno preventivo. Čeprav je poleti vroče in najraje delo na vrtu opravljamo v kratkih rokavih in kratkih hlačah, pa je to najbolj nevarno. Veliko bolj primerno je, še posebej če vrtnarimo, ko je sonce že visoko na nebu, da si oblečemo lahka lanena oblačila, ki pokrijejo čim več kože. Poleg tega, da se bomo tako zavarovali pred vse bolj nevarnimi sončnimi opeklinami, bomo na ta način preprečili tudi neposreden stik z rastlinami, ki lahko sprožijo reakcijo. Nekoliko sicer zaleže tudi kakovostna krema za zaščito pred soncem (z visokim zaščitnim faktorjem), a so oblačila veliko bolj zanesljiva in naravna zaščita.
Ko končate delo na vrtu, je priporočljivo, da se oprhate. Voda in milo naj ne bosta namenjena le rokam, ampak dobro umijte vse dele telesa, ki so morda prišli v stik z rastlinami. Tako boste odstranili morebitne furanokumarine, še preden bi lahko povzročili težave. Ključna za preventivo pa je predvsem naša ozaveščenost. Zapomnite si, katere rastline so najbolj tvegane, in bodite pri deli z njimi še posebej previdni. Naslednjič, ko boste obirali peteršilj ali pripravljali limetin preliv, ne pomislite le na okus – pomislite tudi na svojo kožo. Vrt je sicer kraj zdravja in dobrega počutja, a v poletnih mesecih je dobro poznati tudi njegove manj znane pasti.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
