ZAMISLI ZA LEP VRT: Zelene ni nikoli preveč
Ker je v vrtu navadno že tako ali tako veliko zelene, o dodajanju zelenih elementov ne razmišljamo pogosto. A pomislite še enkrat!
Znano je, da zelena barva pomirja in daje občutek prostranosti. Učinkuje namreč na parasimpatično živčevje, ki umirja delovanje srca, zaradi česar začnemo dihati počasneje in globlje. Zato so ure, preživete na vrtu, pravi blagor za našo dušo in telo, saj je včasih dovolj že samo kratek sprehod med gredicami, da se počutimo kakor prerojene.
PREBERITE TUDI:
V mestih zelenje v parkih ali posodah prebivalce opominja na izgubljeni čar naravnega okolja. V vročih krajih nam zadošča zelena živa meja ali krošnja dreves, da v nas vzbudi občutek, kot da smo na vrtu, še posebno če v bližini žubori vodni vir. Grmi ali žive meje ob zgradbah omilijo ostrino vogalov, višino in mogočnost objektov ter jih hkrati povežejo z okolico. Če želimo ustvariti najprimernejši podaljšek svojega vrta v bližnje travnike, njive ali gozdni rob, vrta ne smemo obrobiti s cvetličnimi gredami, temveč z zeleno živo mejo, nizom grmovnic ali alejo dreves.
Kako stkemo zanimiv zeleni vrt
Morda se komu zdi, da s samim listjem pač ne moremo doseči zanimivega, dinamičnega vtisa na vrtu. Raznovrstnost bomo ustvarili, če bomo premišljeno sestavili rastline glede na njihovo teksturo in obliko. To pomeni, da ne smemo natlačiti skupaj grmov z drobnimi listi, kakršne imajo kalina, forsitija, medvejka ali španski bezeg. Tudi niz sicer priljubljenega lovorikovca bo sčasoma videti dolgočasen.
Poseči moramo po t. i. arhitekturnih rastlinah, med katere spadajo: akant, bergenija, hoste, komarček, mlečki, medovec (Melianthus), rožmarin, volčji bob, mečki, praproti in številne okrasne trave. Njihov skupni imenovalec so zanimivo oblikovani listi, različne višine razrasti in seveda tudi odtenki zelene.
Še nekaj govori v prid ustvarjanju zanimivega vrta z zeleno barvo: vsi najrazličnejši listi imajo daljšo življenjsko dobo kot cvetovi.
Dokler se še mojstrimo v sestavljanju zelenih kombinacij, si lahko pomagamo tudi z rastlinami z obarvanimi listi, najsi bo škrlatnimi, zlatimi ali sivimi. Te bodo pritegnile pogled, ne bomo pa zaznali njihove teksture, tudi oblika rasti se bo stopila z okolico.
Zakaj bi med zelenilo vrta tlačili še več zelenega?
Razloga sta dva: zato da bi neki predmet poudarili ali da bi ga skrili. Pri tem lahko spretno izrabljamo neštete odtenke, ki se skrivajo pod oznako zeleno, od najnežnejših mlečno ali limonino zelenih do močnih, skoraj črnih. Če torej želimo izbrani predmet skriti med zelenilo in ga narediti kar se da neopaznega, izberemo odtenek barve, ki se najbolj ujema z okolico. Če pa ga želimo poudariti, ga prebarvamo v odtenek barve, ki se najbolj razlikuje od okolice, v katero ga nameravamo namestiti.
Z zeleno barvo lahko pobarvamo vse vrste vrtnih elementov: klopi, stole, mize, vrtne ute, okenske okvirje, ki se zlasti lepo podajo k temno rjavo obarvanim stenam vrtnih ut, drvarnic in rastlinjakov. Zelo lepi so tudi nežno zeleni odtenki, ki čez čas nastanejo na medeninastem vrtnem okrasju.
Zelena barva je bila barva starogrškega boga gozdov Pana in starorimske boginje ljubezni Venere. Kajti po verovanju starih Grkov in Rimljanov je zelena barva izraz skladnosti telesa in duha. Tudi muslimani jo imajo za sveto barvo, kajti po njihovem verovanju je Alah navzoč v vsej naravi in je brez prave, človeške podobe. Zato boste v vsem barvitem bogastvu njihovih preprog zaman iskali prav zeleno. Najdete jo le na redkih preprogah pri najvišjih svečenikih, saj je zelena barva preveč sveta, da bi po njej hodili.
Staranje je lahko zeleno
V tujini pogosto naletimo na z mahom ali lišaji obrasle vrtne klopi, stole ali zgolj okrasne predmete, kot so kamniti ali betonski kipi, vodnjaki ali lesene ograje. Ker so narejeni iz kakovostnih materialov, jih pozimi puščajo na prostem in tako sčasoma pridobijo ustrezno patino. Ta je med poznavalci in esteti celo tako cenjena, da jo umetno ponarejajo in so predmeti videti kar se da naravno stari.
Pri nas na takšne predmete na vrtovih naletimo zelo redko, saj smo Slovenci delaven narod, ki mora nenehno tudi najmanjše stvari drgniti, barvati in ščititi pred vremenskimi vplivi. Res je tudi, da je na naših vrtovih malo resnično kakovostnih izdelkov, narejenih iz najboljših materialov. Ker so ti precej dragi, jih običajno nadomeščajo poceni različice, pogosto iz umetnih snovi, ki posnemajo slog kakovostnejših izdelkov.
Zato se ne smemo čuditi, če bodo plastični stoli sčasoma obledeli in izgubili prvotno svežo barvo; če bo les, iz katerega je narejena cenejša različica klopi, že po dveh ali treh letih na vrtu začel propadati, in to še preden bi se na njem lahko naredila prevleka patine; ali pa bo kovinski predmet, domnevno narejen iz medenine ali brona, namesto zelen postal rjav in rjast.
Vse druge barve na vrtu navadno umeščamo na zeleno, pri tem pa se morda ne zavedamo, kateri barvi sta njeni izvrstni družici: bela in siva. Sivi odtenki bodo vtis ublažili, potemnili, nianse bele barve pa bodo učinkovale kot lučke, ki osvetlijo okolico. Najboljši primer kombinacije teh treh barv je pred stoletjem ustvarila umetnica Vita Sackville-West na svojem slovitem belem vrtu v angleškem Sissinghurstu.
Vsi seveda nimamo sreče, da bi lahko uživali na svojem vrtu, polnem zelenja. Stanovalci v večstanovanjskih hišah si kanček zelenega občutja lahko pričarajo z rastlinami, primernimi za vzgojo v prostorih z nadzorovano temperaturo, vlago in svetlobo. Tako imenovane sobne rastline so vse bolj priljubljene, posebno med mladimi, saj jim v mestu pomenijo vsaj simboličen stik z naravo, hkrati pa jim skrb zanje vzbudi občutek povezanosti. Velika večina sobnih rastlin je zelenih, barvitost cvetja je manj pomembna.
Seveda ob vsem naštetem ne smemo prezreti v zadnjem času čedalje bolj priljubljenih zelenih streh, ki so svojevrsten vrtni element, dobesedno zlit z naravo. Obnesejo se na majhnih vrtovih in tudi terasasto urejenih zemljiščih, ki jih pri nas ni malo. Višinsko razliko preprosto izrabimo za podaljšek zgornje terase, ki se nadaljuje v zeleno streho ute na nižji terasi, in tako pridobimo meter ali več zelenih vrtnih površin. Sicer capljamo za odločnim pristopom sosednjih držav, med katerimi je na prvem mestu Avstrija, kjer mora velik delež streh na novih zgradbah biti zelen.
Razlogov, zakaj torej med zelenilo vrta umestiti še nekaj zelenega, je torej dovolj. Razmislimo in morda bomo odkrili kombinacijo, ki smo jo že dolgo iskali, le da nanjo nismo nikoli pomislili.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
