Posebno zanimive sorte jesenskih kapusnic
Leto se je prevesilo v drugo polovico leta in čas je, da si pripravimo sadike kapusnic za jesensko pridelavo. Spoznajte nekatere manj znane vrste in sorte, ki jih lahko preizkusite in tako popestrite jesenske zelenjavne gredice.
Kapusnice so predstavnice rastlin iz rodu križnic Brassicaceae. Vse kapusnice za dober pridelek potrebujejo s hranili bogata tla. Ne marajo dolgega dneva in vročine, še posebej sta zanju občutljiva cvetača in zelje, zato ju na vrtu gojimo samo spomladi in jeseni.
PREBERITE TUDI:
Na prosto ju lahko presajamo vse od konca marca, v rastlinjak pa še nekaj prej. Jeseni pa ju sadimo spet od drugega tedna avgusta naprej. Če torej upoštevamo, da vzgojimo sadiko v štirih tednih, ju sejemo spet v juliju. Obstajajo pa tudi kapusnice, ki jih lahko gojimo vse leto; te ne semenijo, ampak jih razmnožujemo z delitvijo ali potaknjenci.
Pa si poglejmo nekaj manj poznanih sort, s katerimi boste v ponudbo svojega zelenjavnega vrta dodali neprecenljivo pestrost.
Cvetača 'Di Sicilia Violetto'
Ta sorta cvetače ima atraktivne, vijoličaste in gosto napolnjene glavice, ki tehtajo okoli 1 kg. Svetlo vijoličasti cvetovi po kuhanju zbledijo v nežno rožnate. Ta sorta dozori precej zgodaj – od sejanja do pobiranja glav navadno minejo le približno trije meseci. Je precej odporna proti mrazu, zato jo lahko sejemo v več sklopih in si tako dlje v jesen zagotovimo nadvse hranilen pridelek.
Cvetača 'Verde di Macerata'
Ta sorta ima zanimive, svetlo zelene in tudi gosto napolnjene glavice, ki dosežejo približno 1 kg teže. Privlačna zelena barva ostane tudi po kuhanju. Zori malce dlje kot predhodna sorta, od sejanja do pobiranja pridelka mine približno 100 dni. Kot vse kapusnice ima tudi ta cvetača rada s hranili bogata, dobro odcedna tla.
Vijoličasti brokoli 'Sprout Broccoli purple'
Ta vijoličasta sorta brokolija je zelo robustna in daje veliko stranskih poganjkov z majhnimi socvetji, ki jih je mogoče nenehno obirati, zato je tudi pridelek zelo bujen. Socvetja so majhna, približno 10 cm v premeru. Najbolje uspeva pozno poleti oziroma jeseni, pridelek pobiramo oktobra. Obrezovanje glavnega poganjka spodbudi rast več stranskih socvetij, za kar rastlina potrebuje dovolj hranil.
Savojsko zelje 'Violacea di Verona'
Italijanska sorta savojskega zelja z rdeče obarvanim vezivom. Lahko jo gojimo kot spomladanski pridelek z jesenskim pobiranjem pridelka ali tradicionalno pozno poleti. Zaradi precejšnje odpornosti proti zmrzali lahko ob ustrezni zaščiti ostane na prostem do novega leta.
Ohrovt 'Leaf Kale Emerald Ice'
Lepa zeljna sorta, ki pa nima klasičnega zeljnatega okusa, temveč je ta bolj fin in rahlo sladek. Rastline ne zrastejo visoko kot ohrovt, ampak ostanejo nizke, vseeno pa jih gojimo in pripravljamo podobno kot ohrovt. Posebnost je, da te sorte ne smemo gnojiti tako močno kot klasične. Je odporna proti zmrzali, nabiramo pa posamezne liste, ki jih le na kratko poparimo ali skuhamo.
Belo zelje 'Langedijker Bewaar'
Sorta 'Langedijker Bewaar' je robustno, srednje veliko belo zelje, za katero je značilna dolga obstojnost na njivi in dobro skladiščenje jeseni. Zaradi hitre rasti je ta sorta primerna tudi za pridelavo v podnebno manj ugodnih legah, kot je nizko gorje. Kot vse vrste zelja potrebuje veliko hranilnih snovi.
Zanimivosti:
- Po grškem mitu je divje zelje nastalo iz Zevsovega znoja.
- Rimljani so zelje uživali predvsem pred pitjem vina, saj so verjeli, da preprečuje mačka naslednji dan.
- Vse vrste zelja so prava poslastica, če jih rahlo poparimo ali prepražimo.
Večno zelje – 'Ewiger kohl'
Ta vrsta zelja, ki prihaja iz Belgije, je trajnica oziroma je dolgo obstojna, saj ne ne daje cvetov in s tem tudi ne semen. Razmnoževanje poteka z delitvijo ali potaknjenci zgodaj spomladi. Po naših zadnjih podatkih iz Nemčije je rastlina zanesljivo odporna proti zmrzali, to pa nam ponuja možnost, da njene zeljnate liste pobiramo tako poleti kot tudi pozimi. Pripravimo jih kot savojsko ali koničasto zelje.
Križanec 'Flower Sprout Early'
Je precej nova zelenjava, ki je nastala z dolgoletnim žlahtnjenjem. Rekli bi lahko, da je križanec med brstičnim ohrovtom in ohrovtom. Raste kot brstični ohrovt, le da namesto običajnih cvetov zrastejo mini ohrovtki, ki spominjajo na glave savojskega zelja. Pripravljamo jih podobno kot brstični ohrovt, odlikujejo pa se po edinstveno blagem in oreškastem okusu. Za uspešen pridelek je nadvse pomembno, da ima rastlina dovolj hranil.
Večni ohrovt 'Brassica oleracea var. ramosa x acephala'
Tudi ta križanec je trajnica in njegove sveže liste lahko nabiramo z vrta vse leto. Nastal je na Nizozemskem s križanjem večnega zelja z ohrovtom. Rezultat je trajni ohrovt z lepo zavitimi, limetino zelenimi listi. Ti niso tako žilavi kot pri ohrovtu, zato lahko mlade poganjke zlahka uporabimo tudi v solati. Surovi imajo nežen okus po kolerabi. Prava poslastica so na hitro ocvrti.
Rastlina zraste precej pokončno, torej kot ohrovt. Redno obrezovanje in obilo organskega gnojila spodbujata nove, nežne poganjke. Vsakih nekaj let jo je treba presaditi, razdeliti ali narediti nove potaknjence, saj te nove sorte ni mogoče razmnožiti s setvijo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je nadobudni hortikulturnik in izkušeni kmetovalec, ki se navdušuje nad preizkušanjem manj poznanih sort in vrst, znan tudi pod imenom King of paradajz. Na kmetiji MAZEJ prideluje aktualno zelenjavo, sadike 1001 vrste in sorte, hkrati pa izdeluje tudi odlične domače sirupe, želeje, gele, čaje … Za več informacij pokličite na tel. št. 041 820 917!
