Shutterstock

Ta invazivna žuželka (Halyomorpha halys), doma iz vzhodne Azije, se je v Evropi razširila po letu 2004, v Sloveniji pa jo redno opažamo od leta 2017 dalje. Zaradi svoje prehranske neizbirčnosti napada številne rastline, pri nas pa med najbolj prizadetimi izstopajo plodovke, sadno drevje in – v zadnjih letih – prav maline.

PREBERITE TUDI:

Vrt

Kako zatreti napad plodovne vinske mušice

Ekološki

Kako s pomočjo biodinamike pridelamo najboljši pridelek

Kako prepoznamo marmorirano smrdljivko?

Odrasle žuželke so dolge od 12 do 17 mm, imajo značilno ščitasto telo, marmornato rjavo-sivo obarvanost in bele pasove na tipalkah ter ob robu trebuha. Aktivne so predvsem v toplem delu leta in lahko zlezejo globoko med plodove, kjer jih pogosto niti ne opazimo.

Težava ni le v njihovi prisotnosti, temveč v škodi, ki jo povzročajo. Njene ličinke in odrasle stenice se prehranjujejo na brstih, listih, poganjkih in plodovih mnogih gostiteljskih rastlin. Z bodalom vbadajo v rastlinsko tkivo. Na mestu vboda pride do razbarvanja kožice in nekroz. Posledica hranjenja na plodovih so tudi nepravilnosti v razvoju in znakaženost plodov, udrte pege ter plutasto, grenko tkivo v mesu. Z izločanjem hlapljivih snovi neprijetnega vonja onesnažijo plodove. Maline postanejo mehke, vodene, deformirane ali delno suhe. V mnogih primerih plodovi gnijejo že na rastlini ali izgubijo svoj naravni okus.

Shutterstock

Zakaj postajajo vse večja grožnja?

Marmorirana smrdljivka je izjemno prilagodljiva in odporna vrsta. V toplejših letih razvije pri nas tudi dve generaciji letno, kar pomeni hitro povečanje populacije. Odrasli osebki so dobri letalci in se lahko v kratkem času razširijo na večje površine.

Pomemben razlog, zakaj se tako uspešno množi, je tudi ta, da v Sloveniji nima naravnih plenilcev, ki bi nadzorovali njeno število. V Evropi trenutno poteka več raziskav biotičnega varstva z namenom preizkušanja učinkovitosti domorodnih naravnih sovražnikov marmorirane smrdljivke. Kot obetavna sta se pokazala jajčna parazitoida Ooencyrtus telenomicida in Anastratus bifasciatus . Samice se hranijo na jajčecih gostitelja, hkrati vanje odlagajo lastna jajčeca, kar povzroči smrt gostitelja. Ker so te metode še v preizkusni fazi, (vsaj za zdaj) niso dostopne vrtičkarjem. Morda pa se bodo kot dober zatiralec marmorirane smrdljivke pokazale tudi naše domače mravlje. 

Kako ukrepati in zaščititi pridelek?

Uspešno zatiranje marmorirane smrdljivke zahteva kombinacijo preventivnih ukrepov, mehanskega nadzora in (v nekaterih primerih) fitofarmacevtskih sredstev.

1. Mehansko zatiranje
Na manjših vrtovih lahko veliko naredimo že z opazovanjem rastlin in rednim ročnim odstranjevanjem žuželk. Pomagajo tudi rumene lepljive plošče, še posebej če jih postavimo v bližino malinovih grmov. Odrasle smrdljivke so najbolj počasne zjutraj, ko jih je najlažje ujeti.

2. Zaščitne mreže
Za manjše površine priporočamo uporabo protinetnih prekrivk (bele protiinsektne mreže), s katerimi fizično preprečimo dostop žuželkam do rastlin. Mreže naj bodo napete od začetka cvetenja pa do konca zorenja plodov.

3. Ekološki pristopi
Čeprav še nimamo odobrenih biotičnih pripravkov za domačo uporabo, lahko marsikaj naredimo z dobro vrtnarsko higieno: odstranjujmo plevel, kjer se škodljivci lahko skrivajo, in ne sadimo gostiteljskih rastlin (npr. fižola, paradižnika, hrušk) tik ob malinah.

4. Fitofarmacevtska sredstva

Uporaba insekticidov je omejena in pogosto neučinkovita zaradi velike odpornosti škodljivca. V Sloveniji so za sadne rastline registrirana nekatera naravna kontaktna sredstva (npr. pripravki na osnovi kalijevih soli maščobnih kislin), a z njimi moramo biti zelo previdni, saj lahko poškodujejo tudi koristne žuželke. Uporaba sistemičnih insekticidov na malinah ni dovoljena brez strokovnega posveta.

Škropljenje ima smisel le v zgodnjih fazah zorenja, saj smrdljivke pogosto poškodujejo plodove že tedne pred obiranjem.

Shutterstock

Ne le škodljivci – maline poleti ogroža tudi sonce

Marsikdo je med vročinskim valom opazil še en nenavaden pojav na plodovih maline. Namesto, da bi bili enakomerno obarvani, so na nekaterih mestih imeli obeljene dele, plodovi so tudi hitreje razpadli in niso bili primerni za uživanje. Razlog za to je močno UV-sevanje, ki povzroči opekline na plodovih. Plod, ki je bil na sončni strani preveč izpostavljen, se ne obarva normalno – pigmentacija (antocianini) v tistem delu zavre ali popolnoma odpove. 

Kako zaščititi maline pred sončnimi opeklinami?

• Nad grmovjem napnite senčno mrežo (30–50 % senčenja), ki ublaži najhujšo vročino.

• Poskrbite za redno zalivanje – najbolje zgodaj zjutraj, da rastline niso v stresu.

• Tla okoli malin zastirajte z organskim materialom (slama, trava), da zmanjšate izhlapevanje vode in zaščitite korenine pred pregrevanjem.