Zakaj bi moral vsak vrtičkar vermikompostirati
Deževniki so nadvse pomembni pri nastajanju rodovitne prsti in tako že od nekdaj pomembno pomagajo rastlinam pri zdravi rasti. Njihovo moč lahko odlično izkoristimo tudi vrtičkarji pri domačem kompostiranju. Proces se imenuje vermikompostiranje, z njim pa si zagotovimo najbolj prvovrsten kompost.

Kompost, ki ga pridobimo s pomočjo deževnikov, je res najboljše kakovosti: je skoraj povsem brez vonja, je rahel in bogat z organskimi hranili. Poleg tega takšno gnojilo povečuje imunski sistem rastlin, saj vsebuje veliko kalija, magnezija, dušika in fosforja. Na ta način lahko kompostiramo tako kuhinjske in druge organske odpadke kot tudi kravji, konjski ali kateri drug gnoj. Vermikompostiramo lahko v notranjih ali zunanjih prostorih, vse, kar potrebujemo, pa so posoda s pokrovom, podlaga, odpadki oziroma gnoj in seveda deževniki. Zakaj torej ne bi izkoristili tega velikega darila narave?
PREBERITE TUDI:


Kakšni deževniki in koliko?
Prvo vprašanje je, kakšni so ti deževniki. Verjetno jih ne bomo šli iskat kar na sosedovo njivo? A to sploh ni tako neumna zamisel … V resnici je, sploh ko želimo vermikompostirati gnoj, in to na prostem, povsem prav, da deževnike najdemo kar v naravi ali pa si nekaj začetnih primerkov pridobimo od koga, ki se s tem procesom že ukvarja. Za kompostiranje gospodinjskih odpadkov so primernejši tako imenovani kalifornijski ali rdeči deževniki, ki jih lahko kupimo pri gojiteljih, kakšni ribiški družini ali morda celo v kakšnem vrtnem centru. Malce povprašajte naokoli ali pa uporabite spletne brskalnike in brez težav boste našli koga, ki vam bo priskrbel leglo za le nekaj več kot deset evrov.
Koliko pa jih potrebujemo? Odgovor na to vprašanje se seveda skriva v velikosti kompostnika. Za klasični družinski kompostnik bomo na začetku potrebovali približno tisoč deževnikov, ti pa se bodo, če jim bomo priskrbeli pravo hrano, hitro razmnožili in bodo lahko dnevno predelali tudi kilogram ali več hrane. Dobro si je zapomniti, da deževnik v povprečju lahko predela količino hrane, ki je enaka njegovi polovični teži – to pomeni, da približno tisoč deževnikov, ki skupaj tehtajo pol kilograma, lahko predela okoli 0,25 kg hrane na dan.
Tako moramo biti pri dodajanju odpadkov previdni, da s količino ne pretiravamo. Sploh na začetku, ko deževnike šele uvajamo v novo okolje, nekaj dni kompostnik pustimo na miru. Šele ko vidimo, da so se mali jedci lotili stelje, je čas, da dodamo tudi organske odpadke. A kot rečeno, zmerno, saj preveč lahko pomeni, da mali pomočniki ne bodo mogli dovolj učinkovito opraviti svojega dela in bodo odpadki začeli gniti. Ker se izredno hitro razmnožujejo, pa se bo njihova sposobnost razgradnje večjih količin odpadkov tudi ves čas večala.
Primerni kompostniki

Na trgu obstaja kar nekaj vermikompostnikov, od najcenejših, ki jih dobimo za nekaj deset evrov, do dizajnerskih in prestižnih za nekaj sto evrov. Kaj boste izbrali, je seveda odvisno od vaših želja in potreb, a bodite pri izbiranju pozorni na ključne detajle, ki zagotavljajo, da je posoda res primerna za gojenje deževnikov: biti mora odporna proti vdoru vode, imeti mora pokrov, ki bo zagotavljal, da bo v kompostniku tema, imeti mora luknje za kroženje zraka, na spodnjem delu tudi luknje za ovajanje vode in zbiralnik, v katerega se bo odvečna voda iztekala. Cilj je torej, da ima kompostnik dobro ventilacijo in možnost odtekanja vode, v njem pa mora biti tudi temno.
Kompostnik za deževnike lahko izdelamo sami iz dveh odsluženih plastičnih veder oziroma posod in podstavka, v katerem se bo zbirala odvečna voda. V obeh vedrih pri strani za kroženje zraka izvrtamo luknje nekaj centimetrov narazen, nato pa manjše vedro, ki naj ima luknje tudi na dnu, vstavimo v večjega. Če bomo imeli tak kompostnik zunaj, ga moramo izolirati ali pa ga v bolj mrzlem delu leta prenesti v notranjost. Deževniki namreč pri nizkih temperaturah poginejo.

Podlaga ali stelja
Na dnu kompostnika moramo urediti primerno podlago, za katero je pomembno, da je bogata z ogljikom. Za ta namen lahko uporabimo karton, papirnate brisače, časopisni papir ali kartonaste škatle za jajca, zunaj lahko tudi odpadlo listje in slamo. Izbrani material, lahko tudi mešanico materialov, narežemo na drobne kose, ga navlažimo z vodo in mu primešamo malo vrtne zemlje. Tako pripravljeno steljo pustimo še pred naselitvijo deževnikov nekaj časa ležati, da se začne razkrajati.
Kakšna je primerna hrana zanje?
Deževniki lahko dobro prebavijo tako rekoč katerikoli odpadek, a se poskušajmo pri vermikompostiranju izogibati dodajanju živalskih odpadkov (meso, kosti, mlečni izdelki, maščobe), saj se ti razkrajajo počasneje in zato lahko strohnijo. Zmerni bodimo tudi pri dodajanju odpadkov citrusov in rastlin z debelimi stebli. Brez težav pa v kompostnik lahko dodajamo kavne ostanke, raztrgane papirnate robčke in brisače, tudi čajne vrečke.

Hranimo jih enkrat na teden, takrat, ko opazimo, da je v kompostniku že več njihovih iztrebkov kot naše dodane hrane. Najboljše je, da v nabrano izkopljemo luknjo in nove odpadke dodamo vanjo tako, da jih prekrijemo z že razgrajenim materialom. Na ta način se bodo večji kosi laže razgradili. Če opazite, da se večji kosi še vedno niso razgradili, jih je priporočljivo razrezati na manjše kose in se tega držati tudi v prihodnje, še preden odpadke sploh dodamo v posodo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se