Lilija, ki spominja na sočen ananas
Poleg masovno priljubljenih in oboževanih pelargonij smo iz južne Afrike v Evropo uvozili tudi čopaste lilije (Eucomis bicolor). Čeprav na hortikulturnem področju niso novost, so na naših vrtovih še vedno redkost.
Čopaste lilije so botaniki vrsto let uvrščali v družino lilijevk, a so jih molekularni biologi na podlagi novejših genetskih raziskav združili s špargljevkami (Asparageceae).
PREBERITE TUDI:
Izvor in opis
Rod Eucomis, ki izvira iz Južne Afrike, obsega trajne rastline, ki po svoji fiziologiji spominjajo na hijacinte – ko odcvetijo, zalogo hranil do naslednje sezone shranijo v podzemni čebulici. Le da te rastline pri nas cvetijo poleti in zgodaj jeseni. Rod obsega pet tetraploidnih in sedem diploidnih vrst, med katere spada tudi dvobarvna čopasta lilija (E. bicolor). Seveda hortikulturna industrija ponuja na trgu tudi številne sorte teh rastlin.
Gojimo jih predvsem zaradi simpatičnih, ananasu podobnih gostih klasastih socvetij, nad katerimi je šop majhnih ovršnih listov. Pri vrsti E. bicolor so posamezni cvetovi zeleni, v cvetu je šest cvetnih lističev, ki so temno rdeče oziroma vijoličasto obrobljeni. Cvetovi so odprti več tednov in so v veliko srečo opraševalcev polni nektarja. Poleg privlačnih cvetov se rastlina lahko pohvali z zanimivimi, valovitorobimi listi, ki so dolgi do 30 centimetrov in rozetasto pritlični. Nenavadno socvetje se na še bolj nenavadnem pegastem steblu lahko dvigne do višine 60 cm.
Gojenje in nega
Ananasove lilije so otročje preproste za gojenje. Posadimo jih spomladi, sedem centimetrov globoko in 12 centimetrov narazen. Glede tipa tal niso izbirčne. Lahko jih sadimo na prosto v gredo ali posode. Tudi pri gojenju v posodah upoštevamo sadilno razdaljo. Za rast potrebujejo sončno mesto in vlažen, a dobro odceden substrat. Na polsenčnih in senčnih mestih bodo socvetja manjša in manj jih bo.
Med poletnim rastnim obdobjem jih je treba obilno zalivati, zato je odcednost substrata ključna, da čebulice ne zgnijejo. V ta namen substratu primešamo perlit ali zdrobljeno opeko. Poleg rednega in obilnega zalivanja poleti bodo ananasove lilije hvaležne za redno dognojevanje. Za to delo nas bodo nagradile s svojimi spektakularnimi vizualnimi učinki. Dognojevanje se še posebej priporoča, če čebulice gojimo več let na istem mestu. To je mogoče, če imamo v vrtu primerno odcedna tla.
Pri prezimovanju na prostem jim pomagamo z debelo plastjo zastirke iz listja ali suhe praproti. V težkih in ilovnatih tleh čebulice izkopljemo po tem, ko se cvetenje zaključi in listje oveni. Čez zimo jih shranimo v neogrevanem rastlinjaku. Ob robu matične čebulice vsako sezono zrastejo manjše, hčerinske čebulice, ki jih odstranimo in posadimo posebej, na ta način se čebulice vegetativno razmnožujejo. Lahko jih razmnožujemo tudi s semenom.
Uporaba
Opisane čebulice so dobro odporne proti boleznim in ne dišijo srnjadi niti zajcem. Zaradi umirjene barvne kombinacije socvetij se ananasove lilije, zasajene v mešano zasaditev, lepo kombinirajo z nekaterimi trajnicami bolj živih barv. Primerne so tudi za gojenje na terasah in balkonih, saj imajo rade tople in sončne lege. Njihovi cvetovi, bogati z nektarjem, vendar neprijetnega vonja za nas, so magnet za opraševalce, še posebej za muhe.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je strokovna sodelavka Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, kjer skrbi za organizacijo zabavnih in izobraževalnih dogodkov za ljubitelje rastlinskega sveta, hkrati pa skrbi tudi za predstavitev posebnih rastlinskih vrst iz široke botanične zbirke botaničnega vrta. Vabi vas, da Botanični vrt Univerze v Mariboru čim prej obiščete tudi sami. Za oglede je odprt vsak dan, od ponedeljka do nedelje med 9:00 in 10:00. Več informacij najdete na spletni strani http://botanicnivrt.um.si.
