Ideje za hitro preobrazbo zapostavljenih vrtnih kotičkov
Skoraj vsak vrt ga ima – nekaj kvadratnih metrov, kjer nič noče prav rasti, ali pa mesto, ki dobesedno magnetno privlači navlako in se spreminja v neugledno odlagališče. Čeprav ni v središču pozornosti, vseeno nekje globoko v sebi vemo, da bi lahko uredili tudi ta delček in poskrbeli, da se usklajeno zlije z našim preostalim vrtnim ponosom. In zakaj ne bi tega naredili prav to poletje? Da bo lažje, vam v spodbudo ponujamo nekaj hitrih in predvsem preprostih rešitev.
Pogosto so kritični kotički tisti, ki zaradi sence ali slabe drenaže ne zagotavljajo primernih razmer za rast rastlin, in tako se tam po večkratnih poskusih kratko malo vdamo in pustimo, da narava naredi svoje. To pomeni, da se v kotičku naseli neugleden plevel ali celo zazeva prazna in oguljena zaplata trave ali zemlje.
Velikokrat, še posebno če so taki kotički nekje dovolj »na poti«, jih izkoristimo za odlaganje stvari, ki jih v vrtu uporabljamo sproti, kmalu pa se jim pridružijo še stvari, ki jih bomo morda potrebovali kdaj v prihodnosti. Tako v vrtu, še preden se dobro zavemo, ustvarimo pravo odlagališče velikih odpadkov. Vsa ta navlaka ima sicer v naši glavi še vedno funkcionalno vrednost, a v resnici ni veliko možnosti, da jo bomo v bližnji prihodnosti zares uporabili.
Preden se lotite dela, ne pozabite zanemarjenega kotička fotografirati. Že samo pogled na fotografijo bo deloval kot močen motivator, da se lotite prenove, poleg tega vas bo spodbujal tudi pozneje, saj vas bo spominjal na napredek. Ko bo kotiček dokončno urejen in boste imeli še nov posnetek, pa bo to ustvarilo še toliko večje zadovoljstvo.
Čiščenje
Prvi korak k ureditvi je vsekakor čiščenje. To vam bo verjetno vzelo tudi največ časa, a ker gre za omejen prostor, bi moral en konec tedna povsem zadostovati. Ko bo to opravljeno, vas bo prevzel pravi cunami motivacije in kotiček bo po čiščenju na novo urejen, kot bi mignil. Tako kot velja za čiščenje doma, je ključno, da smo pri čiščenju čim bolj racionalni.
PREBERITE TUDI:
Vse predmete, ki jih nismo uporabljali zadnjih nekaj mesecev ali – če so sezonske narave – zadnje leto, odpišimo. Tudi če bi jih kdaj v prihodnosti zares potrebovali, se zagotovo ne bomo spomnili, da ležijo pokopani pod kupom druge navlake.
Zbiranje navlake je v resnici igra psiholoških vzorcev oziroma podzavestnih prepričanj, ki smo si jih pridobili v otroštvu. Pogosto stvari težko zavržemo, ker imajo za nas neko čustveno vrednost, nanje so vezani določeni spomini, in če bi jih zavrgli, podzavestno ob tem čutimo, kot da bi zavrgli sebe. Drugi razlog, zakaj se od nečesa ne želimo posloviti, je naš podzavestni strah, največkrat strah pred izgubo ali neznanim. Stvari, ki jih hranimo, nam pomenijo nekakšno domačnost in s tem občutek ugodja; če to damo stran, pa nas je strah, da bi to zaščito in varnost izgubili.
Za marsikoga je lahko zbiranje navlake tudi način odvračanja pozornosti od neke čustvene bolečine ali travme, ker stvari, ki jih ima pri sebi, zanj pomenijo občutek varnosti. Najpreprostejši razlog, zakaj nekaj shranjujemo, čeprav vemo, da je le malo možnosti, da bomo to še kdaj uporabili, pa je občutek krivde. V mladosti smo se naučili, da je treba stvari ceniti, in če zavržemo nekaj, za kar smo celo porabili denar, to pritisne na naš podzavestni gumb, ki prižge rdečo luč. Prav zaradi teh čustvenih in duševnih dejavnikov je lahko pospravljanje zelo naporen proces, a če poznamo ozadje našega delovanja, lahko razmišljamo bolj racionalno in si tako odločitve olajšamo.
Priporočljivo je, da še preden se lotimo pospravljanja, označimo tri mesta, na katera bomo sortirali prebrano navlako. Prvi kup naj bo namenjen predmetom, o katerih smo prepričani, da jih bomo kmalu spet uporabili (v naslednjih dneh, največ pa v naslednjem mesecu ali dveh); na drugi kup bomo zlagali stvari, ki so še v dobri kondiciji, a ker jih ne uporabljamo, jih bomo podarili ali prodali; tretji kup pa naj bo namenjen stvarem, ki jih bomo odnesli na odlagališče.
Če ste ustvarjalne sorte in stvari radi restavrirate ali reciklirate, lahko naredite še četrti kup in tja zložite svari, ki jih boste takoj po čiščenju spremenili v novo kreacijo, s katero boste bodisi oplemenitili kotiček, ki ga preurejate, bodisi ga boste uporabili kje drugje v vrtu. A bodite res racionalni. Predmete shranite le, če imate že ob razporejanju točno idejo, kako vam bodo koristili, drugače naj gredo raje na druga dva kupa.
Za odvoz predmetov, ki jih boste sortirali med odpadke, ne pozabite zorganizirati tudi prevoza. Enkrat na leto lahko kosovni odvoz naročite brezplačno; če ste to možnost že porabili, pa lahko kosovni odvoz za vas opravijo tudi ponudniki prevozov, ki jih najdete na spletu. Če ima vaš avtomobil kljuko, lahko odvoz opravite tudi sami, tako da si od prijateljev izposodite prikolico ali jo najamete za nekaj deset evrov. Na občinskih deponijah lahko večino odpadkov oddaste brezplačno, za gradbene materiale in nekatere druge odpadke pa velja količinska omejitev. Podatke o zbirnih centrih najdete na spletu, navadno na spletni strani vaše občine.
Ko je navlaka odstranjena, je treba urediti tudi podlago. Če je preraščena s plevelom, z ročno frezo, ki jo preprosto zapeljemo čez površino, prekopljemo tla in hkrati odstranimo plevel. Najpreprostejša rešitev je mulčenje oziroma prekritje problematične površine z zastirko. Nasujemo lahko gramozni pesek ali dekorativne kamenčke, za nadvse prijeten videz pa bodo poskrbeli tudi naravni lesni sekanci ali borovo lubje. Poleg tega da bomo z zastirko pričarali ekspresno vizualno preobrazbo podlage, bo tudi preprečevala rast novega plevela.
Za malce bolj dinamičen videz lahko podlago razgibamo še z nekaj večjimi pohodnimi ploščami, ki jih razporedimo v simpatične vzorce. Njihov namen je, da nas popeljejo do želene fokusne točke, ki jo bomo postavili v kotičku.
Izbor trpežnih rastlin
Ne glede na to, kakšno tematiko bomo določili kotičku, si vsekakor želimo, da bi tudi v njem rastla vsaj kakšna rastlina. Samo tako bomo dosegli, da se bo uskladil s preostalim delom vrta in ne bo deloval kot tujek. Ker gre za problematično območje, ki nima najboljših razmer za rast rastlin, je nujno, da izberemo le zares trdožive trajnice. Če je kotiček senčen in vlažen, ga lahko ozelenimo s hostami, praprotmi in astilbami, za izrazito sončna in sušna področja pa izberemo sivko, materino dušico, netreske …
Če imajo tla slabo drenažo ali je problematična kakovost zemlje, se ne trudimo s sajenjem neposredno v tla, temveč pozornost raje osredotočimo na okrasne lonce. Najlepši so keramični ali iz terakote, če imate radi reciklažo, pa lahko v uporabne sadilne posode spremenite tudi nekaj predmetov, ki ste jih prej iz kupa navlake pospravili na kupček za reciklažo.
Zelo lep učinek lahko dosežemo, če manjše rastline posadimo na primer v stare škornje, zanimiv okras bo tudi pisano zasajen star kovček za orodje, če ste bolj ročno spretni, pa lahko pravo zeleno umetniško instalacijo ustvarite tudi iz odsluženih manjših lončkov, veder, plastičnih steklenic, košaric, pasje posode … Primerno razporejeni in bujno zasajeni lonci bodo pričarali zares lepo kuliso, h kateri bomo le še dodali glavni motiv.
Kotiček za počitek
Eden od najpreprostejših in najhitrejših načinov, s katerim zapuščeni kotiček spremenimo v lično funkcionalno celoto, je ustvarjanje novega kraja za počitek in posedanje v vrtu. Taka preobrazba res ne zahteva veliko truda. Na kritično mesto, ki smo ga seveda pokrili s primerno zastirko, postavimo mizico in dva stola, zraven dodamo še nekaj zasajenih okrasnih loncev – in že imamo novo simpatično vrtno sobano, iz katere bomo pridobili popolnoma novo perspektivo pogleda na svoj zeleni raj. Takšen kotiček nam zdaj ponuja odlično mesto za pitje jutranje kavice ali sproščanje med popoldanskim počitkom.
Če ste ob tej ideji pomislili, da je nakup novih stolov in mizice predraga investicija, naj vas spodbudimo, da se vrnete k razmišljanju o reciklaži. Vsekakor odhod po nakupih ni edina možnost. Namesto tega lahko preverite, kje v vrtu imate kakšen stol odveč in ga lahko zdaj samo premaknete na drugo mesto. Ali pa, ko boste navlako odpeljali na odlagališče, priložnost izkoristite še za pogled okoli sebe. Če si boste vzeli nekaj časa za natančnejši pregled, boste tam zagotovo našli »odslužen« stol ali mizo, ki se bo, ko ga pobarvate z malce sveže barve, odlično zlil s tematiko preobraženega vrtnega kotička.
Oaza dobrega počutja
Če vam ideja o posedanju na tem delu vrta ni najbolj pri srcu, lahko to mesto izkoristite za oblikovanje majhnega domačega velnesa. Namesto da podlago prekrijete le z eno zastirko, lahko z uporabo več različnih zastirk ustvarite senzorično pot, ki ne bo zanimiva le otrokom, ampak tudi odraslim. Namen senzorične poti je, da stimulira naša čutila, s hojo po njej pa se vadimo v čuječnosti. Posledica je aktivno sproščanje, ki deluje kot nekakšen velnes za našo dušo.
Kadar je kotiček malce večji, lahko domači velnes oplemenitimo še s kadjo, morda celo z masažnim bazenom ali savno. Ker te elemente preprosto postavimo na podlago, je tako mesto idealno zanje. Zato da se bodo lepše zlili z okolico, jim ob rob postavimo zasajene okrasne lonce, lahko pa gremo celo korak dlje in s pomočjo lesenega podesta oblikujemo res pravo, že skoraj luksuzno oazo dobrega počutja.
Vrtnarsko omizje oz. delovna baza
Najbolj praktičnim bo verjetno najbolj všeč naslednji predlog: problematični kotiček lahko preoblikujemo tudi v ličen delovni vrtnarski kotiček. Tako tam postavimo nekakšno stelažo z malce višjo mizo ali pultom. Nadvse lične vrtne baze seveda lahko kupimo v vrtnih centrih in celo na spletu, če pa ne želimo preveč investirati, jo lahko oblikujemo tudi sami. Zelo priročne za ta namen so lesene palete, ki jih preprosto zložimo v želeno obliko. A ker ta predel vrta navadno ni pod streho, moramo poskrbeti, da opremo primerno zaščitimo, da bo lažje vzdržala na dežju in v drugih neugodnih zunanjih razmerah.
Ko pripravljamo vrtnarski kotiček, poskrbimo, da bo že od vsega začetka ne samo delovno mesto, ampak tudi lep in urejen dodatek v našem vrtu. Okrasimo ga z vrtnim dekorjem, pobarvajmo ga z živahnimi barvami, vertikalne površine pa lahko dopolnimo tudi z manjšimi zasajenimi lončki, ki jih obesimo na trdne žeblje. Pult naj bo tako velik in visok, da bomo lahko na njem brez težav in pripogibanja sadili rastline v lonce in lončke, priporočljivo pa je tudi, da ima stelaža prostor za shranjevanje vreč s substratom in ostalih vrtnih pripomočkov. Če je le mogoče, naj ima »shramba« vrata, tako da lahko naložene stvari skrijemo pred pogledi, tako da lažje ohranjamo videz urejenosti.
Vodni motiv
Majhen vodni element, kot je fontana, ptičja kopel ali celo majhen ribnik lahko ustvari čudeže v zanemarjenem delu vrta. Zvok tekoče vode prinaša občutek miru in sprostitve, hkrati pa privablja ptice in druge divje živali. Takšni elementi prinašajo življenje in dinamiko v vsak kotiček vrta.
Da vodni motiv ne bo osamljen, ga lahko dopolnite še s kakšnim vsebinsko zanimivim dekorativnim elementom. Tudi tu velja premisliti, kaj iz naše navlake bi lahko z malce ustvarjalne roke preoblikovali v novo zgodbo. Tako lahko na primer majhen ribnik ustvarimo iz na pol prerezanega vinskega soda ali za ta namen izkoristimo staro kad, ki smo jo našli na odlagališču.
Oživitev s kreativno dekoracijo
Včasih neugleden kotiček oživi že zanimiva vrtna dekoracija, ki zapolni mesto in hkrati pričara neko domišljijsko zgodbo. Tako zelo lep motiv ustvari lično pobarvano kolo, ki mu na krmilo obesimo košarico s cvetočimi lepoticami. Če je kotiček obkrožen s steno ali ograjo, lahko nanjo obesimo staro ogledalo ali ustvarimo poličke, na katere nato porazdelimo lepo zasajene okrasne lončke.
Zamisli je veliko, le pravo zgodbo morate izbrati. Pri tem izhajajte iz sebe, motivi pa naj odsevajo vaše strasti in zanimanja. Tako bo kotiček dobil posebno čustveno noto in nikoli več vas ne bo zamikalo, da bi ga zanemarili.
Kaj pa s površinami z naklonom?
Deli vrta, ki so na pobočju, so pri razmišljanju, kako jih urediti, za nas navadno največji izziv. Če je površina večja, še nekako najdemo rešitev, pri manjših površinah, ki so v naklonu, pa navadno najraje zamižimo na eno oko in urejanje prepustimo naravi. Tako so taki delčki vrta navadno travnati, brez dodane estetske vrednosti. Ampak tudi za to obstaja rešitev.
Če je pobočje na sončnem mestu, je to odlična priložnost, da tam ustvarimo skalnjak in tako podobi vrta pričaramo še malce planinskega pridiha. Za ta namen morate v naravi (ali vrtnem centru) poiskati nekaj skal; do tretjine jih zakopljite v tla, nato pa okoli njih posadite rastline, ki so odporne proti suši in izvirajo iz alpskega okolja. Navadno so to nizke rastline, mednje pa dodamo še nekaj manjšega grmičevja in okrasnih trav.
Če je naklon na senčnem mestu, se bomo prilagodili in namesto skalnjaka ustvarjali štorovnjak. Namesto skal torej uporabimo štore, to so deli debla s koreninami, ki ostanejo po podiranju drevesa, namesto rastlin, ki so odporne proti suši, pa izberemo rastline, ki najbolje uspevajo v senci. Najlepše oblikovani so hrastovi štori, ki lahko v vrtu zdržijo tudi več desetletij. Poleg štorov lahko pri oblikovanju v mini jurski gozdiček uporabimo tudi dele drevesnih debel in vej.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
