Poletna rez sadnega drevja je letos še pomembnejša
Pa je spet poletje in z njo za marsikoga precej stresno opravilo v sadovnjaku – poletna rez. Zakaj stresno? Zato ker manjka znanja in se bojimo, da bomo kaj naredili narobe. Prav zato to opravilo marsikdo kar preskoči, kar pa letos, ko je bil vstop v sezono vremensko idealen za razvoj bolezni, še posebej ni priporočljivo. Da se boste lažje spravili k delu, naj vam pomagam osvežiti znanje, ob tem pa razkrijem tudi kakšen nov trik.
Pišem torej o rezi v obdobju aktivne vegetacije ali rasti, ki se začne z brstenjem in traja do jesenskega odpadanja listja. Zaradi bistvenih razlik v značaju procesov, ki se dogajajo v sadnem drevju, to obdobje delimo na čas kvantitativne rasti, ko se razvije listni aparat in bujno rastejo nove mladike, in na čas kvalitativne rasti, ko se v njih kopičijo organske rezervne spojine.
Čas kvantitativne rasti
Čas kvantitativne rasti se začne z odpiranjem brstov, cvetenjem in razvojem plodičev. Za te procese drevje porablja rezervno hrano, nakopičeno v prejšnji rastni sezoni, saj za fotosintezo v tem času niti ni ustreznih pogojev. Listna površina je še majhna, temperature so relativno nizke, dnevna osvetlitev pa je krajša in slabša.
Ko se svetli del dneva daljša in se temperatura zviša, v drevju stečejo burni življenjski procesi: hitra rast novih mladik, razvoj nove listne površine, razvoj oplojenih plodičev in obnova koreninskega sistema. Temperatura in osvetlitev sta več kot ugodni za učinkovito fotosintezo. Tudi vlage v tleh je po navadi v tem času dovolj, zato so listne reže lahko na široko odprte, kar omogoča obilen zajem ogljikovega dioksida iz ozračja za potrebe fotosinteze. Izmenjava snovi med listnim aparatom in koreninskim sistemom je hitra in obilna. Splošna energetska bilanca sadnega drevja je sicer pozitivna, a je tudi poraba na novo ustvarjene energije velika, zato se vsi novi asimilati praktično sproti porabijo za bujno novo rast. Akumulacije še ni.
Ker večji del te faze razvoja listni aparat še ni popolnoma razvit, so pa vsi njegovi deli bolj ali manj še dobro osvetljeni, bi zgodnje odstranjevanje listne površine, ki bi morda lahko postala neproduktivna in zato nezaželena, pomenilo tveganje, da bi s tako rezjo odstranili tudi koristno listno maso. S tem bi lahko zmotili potek pomembnih življenjskih procesov, posebej še izmenjavo snovi med listno maso in koreninskim sistemom.
Zato izrezovanje nekoristne listne mase odložimo do naslednjega razvojnega obdobja, ko jo že jasno lahko ločimo od koristne. Le pri preveč bujnih drevesih, ki bi jim rast želeli nekoliko umiriti, morda lahko odstranimo najbujnejše poganjke, ki bi se lahko razvili v bohotivke in bi jih pozneje morali tako ali tako izrezati, če ne prej, pa med »zimsko« rezjo. A take izjeme presojamo posamično, od primera do primera.
Obdobje kvalitativne rasti
Obdobje kvalitativne rasti, akumulacije, kopičenja rezervne hrane v tkivih se pojavi, ko se obdobje kvantitativne rasti konča. Pri zmerno bujnem drevju se to zgodi nekako konec junija, traja pa vse do odpadanja listja jeseni. V tem obdobju močna in dolga sončna osvetlitev polno razvite listne površine omogoča kar največji učinek fotosinteze. Ker je vegetativna rast mladik končana, se s presežki asimilatov dokončno razvijajo in zorijo plodovi, hkrati pa se začne tudi diferenciacija cvetnih brstov za naslednje leto in kopičenje asimilatov v njih, del presežkov organske hrane pa se začne kot rezerva kopičiti v deblu, debelih vejah in v koreninskem sistemu. Splošna in proizvodna bilanca sadnega drevja sta v tem času pozitivni.
A vendar v tem času vlada tudi visoka vročina, vlage v tleh in zraku je manj, lahko se pojavi tudi suša, zato drevje pospešeno diha in čezmerno izhlapeva vodo prek listne površine (transpiracija). Transpiracijska moč in količina vode, ki je potrebna za transpiracijo, sta premo sorazmerni z velikostjo listne površine. Če je listna površina izhlapevanja večja od dotoka vode iz koreninskega sistema, povzroči njen debalans, posledica pa je zapiranje listnih rež ali stom in zato tudi slabši ali celo ničen učinek fotosinteze, saj je zajem CO2 takrat otežen ali celo nemogoč. Če so za nameček v drevju še zasenčena, ne dovolj osvetljena listna površina in bujne mladike s podaljšano rastjo še v visoko poletje, ki čezmerno transpirirajo ob mršavem izplenu fotosinteze, imajo taki deli krošnje negativno energetsko bilanco in so zato neproduktivni.
PREBERITE TUDI:
Z nobeno, še tako natančno »zimsko« rezjo ne moremo popolnoma preprečiti, da se v krošnji pod vplivom številnih dejavnikov ne bi razvila tudi večja ali manjša neproduktivna listna masa. Izrezovanje take listne površine, najsi bo na preveč zasenčenih vejah ali na mladikah s podaljšano rastjo, v obdobju akumulacije znatno pripomore k učinkovitosti preostale listne mase. S pravočasnim odstranjevanjem nekoristne listne mase izboljšamo osvetljenost preostale krošnje in zmanjšamo nekoristno transpiracijsko površino, kar zagotavlja boljšo preskrbljenost preostalega listja z vodo in normalno transpiracijo. Zato so listne reže odprte dlje, kar omogoča večji zajem CO2, brez katerega sinteza sladkorja ni mogoča. Z rezjo v tem času podpremo kvalitativno rast, torej tvorbo cvetnih brstov za naslednje leto in kopičenje rezervne organske hrane v drugih delih drevja za dober začetek naslednje rastne sezone.
Pravočasna in strokovna rez v tem obdobju lahko ugodno vpliva tudi na količino in kakovost pridelka na preveč bujnem drevju ali le na posameznih prebujnih rodnih vejah. V takih krošnjah vlada stalno tekmovanje za vodo in hrano med plodovi in povečano listno maso, ki lahko čezmerno transpirira na škodo razvoja plodov. Zmanjšanje transpiracijske površine zato lahko koristno vpliva na normalen razvoj plodov.
Korist poletne rezi
Če je prvi, kvantitativni del vegetacijske dobe deževen (tako je bilo letos) in je morda še povečano gnojenje z dušikom, ki mu sledi sušno in vroče poletje, ima poletna rez, s katero odstranimo nekoristno listno površino, fiziološko enak učinek kot obilno namakanje.
Boljša osvetljenost listja zaradi poletne rezi, zmanjšane potrebe po vodi in zato ugodnejša energetska bilanca ugodno vplivajo tudi na boljšo diferenciacijo cvetnih brstov in zato boljšo rodnost v naslednjem letu.
Po vsem napisanem je jasno, da je najugodnejši čas za poletno rez po končanem obdobju kvantitativne rasti. Če bi rezali prej, bi to povzročilo v poletje podaljšano rast mladik, obdobje akumulacije rezervne hrane pa bi bilo zato krajše. Manj bi bilo organske hrane za razvoj plodov in normalno obnovo koreninskega sistema, motena bi bila diferenciacija cvetnih brstov. Prepozna poletna rez pa je tudi brez učinka.
Poletna rez ali, natančneje, rez v obdobju vegetacije je torej koristen pomotehnični ukrep, če je izvedena strokovno. Še ne tako davno je rez v tem obdobju veljala za škodljivo, pozneje so jo omenjali zgolj kot dopolnilno, kot korekcijo »glavne« zimske rezi. Danes pa vemo, da je poletna rez lahko »glavna« in je zimska le dopolnilna. To zagotovo drži za sadne grmovnice, kot so rdeči in črni ribez, kosmulje, sibirske borovnice, ki jih lahko obrežemo takoj po obiranju, in za zgodnje sorte koščičarjev (češnje, nekatere sorte sliv, marelice, višnje in nekatere sorte breskev).
Drugim sadnim vrstam v tem obdobju predvsem razbremenimo vrhove z izrezovanjem močnih pavoditeljic, izrežemo tudi bohotivke, ki še niso končale rasti, preostale le preredčimo, lahko pa jih tudi upognemo, če v krošnji manjka kaka rodna veja. Do osnove lahko izrežemo tudi starejše veje, ki so preveč zasenčene in ne rodijo. Tako izboljšamo osvetlitev krošnje in zmanjšamo porabo vode in asimilatov, kar vpliva na boljšo diferenciacijo rodnih brstov za naslednjo rastno sezono in na boljšo kakovost plodov v tekoči rastni dobi.
Napisano velja za sadne rastline v polni rodnosti. Kaj pa mlado drevje, ki mu šele oblikujemo krošnjo in še ni v polni rodnosti?
Poletna rez dreves, ki še niso v polni rodnosti
Velja, da rez mladega sadnega drevja negativno vpliva na njegovo rast in razvoj, ker zmanjša bodočo skupno listno površino, kar pomeni manjšo akumulacijo organskih snovi, ki so nujno potrebne za močan in hiter razvoj koreninskega sistema. Zato bo ta tudi v naslednji vegetaciji lahko načrpal manj vode in mineralnih snovi za rast in razvoj drevesa. A če dobro spoznamo delovanje in učinke listnega aparata, poznamo tudi razlike negativnega vpliva rezi v nekaterih obdobjih razvoja v sezoni.
Pozimi, če le temperature tal to dovoljujejo, in zgodaj spomladi koreninski sistem obnavlja svoj najpomembnejši del, sesalni aparat ali koreninske laske. To omogočajo v prejšnji rastni sezoni v deblu in koreninah shranjene zaloge hrane, asimilatov, iz katerih spomladi črpa energijo tudi rast novih mladik z novo listno maso. Mlado listje s fotosintezo pridobiva organske snovi šele, ko se razvije do svoje polne velikosti, do takrat pa ostaja porabnik hrane iz zalog, ustvarjenih v vegetaciji prejšnjega leta. Hrano, ki jo s fotosintezo pridela polno razvito mlado listje, sproti porabi intenzivna rast mladik, katerih mlado listje še ni sposobno za fotosintezo.
Šele ko se rast mladik konča, se začne obdobje akumulacije presežkov organske hrane, ki preostanejo po zadovoljitvi osnovnih življenjskih funkcij rastlinskih organov, kot sta disimilacija in transpiracija ali dihanje in izhlapevanje vode skozi listne reže. Kopičenje in shranjevanje asimilatov v krošnjo in v koreninski sistem traja vse do pozne jeseni, ko odpade listje in pade temperatura tal.
Letni cikel rasti in razvoja glede na čas opravljene letne rezi in njen učinek lahko razdelimo na tri obdobja: učinek rezi v času, ko so v sadnem drevju že shranjene rezerve organske hrane, vpliv rezi v času porabljanja organske hrane iz rezerv prejšnjega leta in vpliv rezi v času sinteze organske hrane ter njenega kopičenja v koreninah in nadzemnih rastlinskih organih.
Nedvomno se največ energije izgubi z rezjo že zrelih, olesenelih poganjkov. To opravimo v času zimskega mirovanja in poleg energije, ki je bila potrebna za tvorbo lesa, izgubimo tudi v tej mladiki shranjene rezervne asimilate, ki so nujno potrebni v naslednji vegetaciji. V obdobju popolnega mirovanja je rezervna hrana shranjena v koreninah, deblu in debelejših vejah, ko pa se ogreje, se začne rezervna hrana iz korenin in debla počasi premeščati nazaj v tanjši les in brste. Torej bo izguba manjša, če rez opravimo, ko so rezerve še v koreninah, deblu in debelejših vejah. Tako preostale točke rasti po rezi dobijo sorazmerno več rezervne organske hrane, zato lahko prej in močneje rastejo. Čas aktivne rasti je tako daljši. Bolj ko smo pozni z rezjo mladega sadnega drevja, več rezervne hrane z rezjo zavržemo, začetna rast preostalih mladik je zato počasnejša in šibkejša, čas aktivne rasti pa je krajši.
Ko se vegetacija že začne in se odganjki novih mladik in listje še razvijajo iz zalog rezervne hrane, nakopičenih v pretekli rastni dobi, imamo vendarle na voljo nekatere pomotehnične ukrepe za oblikovanje gojitvenih oblik krošnje. Z mandanjem, to je ročnim odstranjevanjem nabreklih brstov ali pravkar pognalih mladik s še nerazvitim listjem do osnove, na mestih, kjer niso zaželene, prihranimo vodo in energijo, ki bi bili potrebni za njihov razvoj, in ju preusmerimo v druge točke rasti. Tako se lahko v glavnem izognemo mnogo večji izgubi energije, ko bi jih morali izrezati popolnoma razvite in olesenele pri zimski rezi pred naslednjo vegetacijo. Zato lahko rečem, da ta postopek, ki niti ni prava rez, najmanj škodi razvoju mladega sadnega drevja.
Tako opravimo zgodnje sproščanje vejnih vrhov in preprečimo rast bujnih sovoditeljic ali kodominant, zato voditeljica nemoteno raste, bolje pa se obraščajo tudi nižji deli krošnje. Ta pomotehnični ukrep uspešno uporabimo že v prvi vegetaciji po sajenju, ko na prikrajšani sadiki zmandamo od štiri do šest brstov pod vršnim, iz katerega odžene voditeljica, preostali brsti pod njo pa odženejo pod odprtimi koti. S tem preprečimo močno rast kodominant pod ostrimi koti. Spomnim naj, da veje, ki rastejo pod ostrimi koti, nimajo dobre nosilnosti in se pod obremenitvami zlahka odlomijo. Veje, ki rastejo pod kotom blizu 90°, pa so močne in se le redko prelomijo. Poškodbe po mandanju so minimalne in se hitro zarastejo, brez okužb.
Rezi mladega sadnega drevja v obdobju, ko je listna površina že razvita in do časa poletnega zastoja rasti mladik, razvoja terminalnih brstov in začetka akumulacije asimilatov, se raje izognimo. Le če nam iz nekega razloga ne bi uspelo pravočasno opraviti prej omenjenega mandanja, do osnove izrežemo kodominante in s tem sprostimo vrhove; izrežemo lahko tudi bohotivke. A tudi pri tem velja: bolje »prej kot kasnej'«.
Učinek letne rezi mladega drevja po končanem obdobju intenzivne kvantitativne rasti bi bil lahko negativen, če bi izrezovali zmerno bujne mladike, ki so že prenehale rasti, mladike, ki bodo rodile v naslednji rastni sezoni, ali mladike, ki jih potrebujemo za nov rodni les. Izrežemo pa ves zasenčen in pregost les, prebujne mladike, ki v tem obdobju še vedno rastejo, in bohotivke, torej vso listno površino, ki porablja preveč energije za novo, nepotrebno rast in čezmerno povečano dihanje in transpiracijo. Taka rez v tem obdobju bolj koristi kot pa škodi, posebej še, če je poletje izrazito sušno in vroče, namakanje pa ni mogoče. Odrez nepotrebne listne površine v krošnji mladega drevesa ustvari boljše razmere za preostalo listno površino (več vode, boljša osvetljenost), ki bo tako lahko dosegla pozitivni izkoristek fotosinteze.
Racionalna kombinacija zimske in letne rezi lahko pospeši oblikovanje krošnje in vstop v polno rodnost.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je specialist za oblikovanje okolja z rastlinami, strokovnjak za obrezovanje sadnega drevja in starosta v poznavanju sveta mikroorganizmov. Če potrebujete prenovo vrta ali je vaše sadno drevje potrebno strokovne rezi, pokličite na 041 378 705 in Matjažu zaupajte svoje želje. Rezultati vas bodo osupnili! Vabljeni tudi v FB skupino Vrt in mi, kjer Matjaž tudi redno odgovarja na vprašanja vrtičkarjev.
