Plevel za na krožnik
Veselimo se hitro rastočih rastlin na svojem vrtu, a se hkrati jezimo na plevel, za katerega se zdi, da raste hitreje kot vse drugo. Pa je res vse le "ne bodi ga treba"? Spoznajte 4 "plevele", ki vsebujejo ogromno koristnih hranil in jih je zato vsekakor priporočljivo postaviti tudi na krožnik.
Zanimivo je, kako smo ljudje naravnani – naša prepričanja določajo, kaj imamo radi, česa ne maramo, oblikujejo celo naš okus v ustih. Pomislite, kako spomladi skoraj vsi hitimo nabirat regrat, ki se nam v »tradicionalni« solati s krompirjem zdi neverjetno okusen? A če dobro pomislimo, regrat raste na divjih rastiščih, na naših vrtovih pa ga pogosto celo obravnavamo kot plevel, ki se ga želimo znebiti.
Kaj pa kakšen drug plevel? Bi lahko podobno začeli oboževati tudi druge divje rastline, za katere je znano, da vsebujejo koristne snovi za naše zdravje? Ste pripravljeni poskusiti? Naj vam zaupamo, da mnoge izmed njih v vrhunski kulinariki uporabljajo priznani kuharski mojstri, saj dobro poznajo njihove »potenciale«. Po drugi strani »laiki« večinoma menimo, da so pleveli grenki, žilavi in na splošno neokusni. Če pa jih znamo pripraviti na pravi način, to vsekakor ne drži. Znano je, da se naš okus in dojemanje tega, kaj je dobro in kaj ne, hitro spremenita, če nečemu damo priložnost.
In zakaj bi sploh želeli jesti plevel? Ker so mnoge rastline, ki jih prištevamo k plevelu, pogosto hranilno bogatejše, okusnejše in predvsem bolj zdravilne kot marsikatera zelenjava s trgovinskih polic. Pleveli na krožniku prinesejo raznolikost, kar je ključnega pomena za zdravo prehrano. Študije dolgoživih ljudstev kažejo, da vsakodnevno zaužijejo vsaj 20 različnih vrst rastlinske hrane. In prav s pleveli to lahko dosežemo brez večjega truda.
Tokrat se bomo posvetili štirim plevelom, bolj pravilno rečeno štirim predstavnikom »divje hrane«, ki jih lahko v tem času v naravi in tudi na domačem vrtu najdemo v obilju. Le skloniti se je treba in jih nabrati.
PREBERITE TUDI:
- Zeliščna greda za v juho
- Domači jagermeister za zdravje po kapljicah
Trpotec – vsakdanji zaveznik zdravja
Med zvezdami domačega travnika je vsekakor trpotec, znan po svojih številnih zdravilnih učinkih: deluje antibiotično, imunostimulativno, protivnetno, pospešuje strjevanje krvi in zmanjšuje otekanje tkiva. Klinično dokazano so trpotčevi sirupi koristni tudi pri kašlju in pljučnih boleznih. Poznamo različne vrste trpotca – ozkolistnega, srednjega in velikega, a v raziskavah niso našli značilnih razlik v vsebnosti zdravilnih učinkovin med njimi. Na splošno ozkolistni trpotec velja za bolj učinkovitega pri pljučnih boleznih, veliki trpotec pa se bolj uporablja za zdravljenje ran in opeklin ter pri vnetju želodčne kisline. Zeliščarje najbolj zanima trpotec v času cvetenja, saj ima takrat največ zdravilnih učinkovin.
Vse vrste trpotca so zelo uporabe tudi v kulinariki, zelo ga cenijo celo kuharski mojstri, saj okrepi aromo po gobah. Uporabljamo predvsem mlade liste, ki rastejo znotraj rozete. Osredotočimo se na rastline, ki še ne cvetijo, saj so takrat listi tudi bolj okusni. Liste, ki jih dodajamo jedem, vedno sesekljamo prečno na žile. Če jih popražimo, razvijejo prefinjeno aromo po gobah in oreščkih.
Polna okusa so tudi socvetja, ki jih pri ozkolistnem in srednjem trpotcu naberemo pred cvetenjem ali po njem, pri velikem trpotcu pa le nedozorele popke, saj pozneje postanejo pretrdi. To pomeni, da se moramo ponje odpraviti prav v tem času, se pa osredotočimo na preverjeno čista rastišča, saj trpotec lahko absorbira onesnaževala.
Trpotec s šitakami
Sestavine za 2 osebi:
manjši por
2 žlici oljčnega olja
200 g šitak
3 stroki česna
pest trpotčevih listov
ščepec soli in timijana
Priprava:
Por na drobno sesekljamo in na majhnem ognju rahlo popražimo. Dodamo na tanko narezane šitake in pustimo na majhnem ognju, dokler rahlo ne uplahnejo. Nanje iztisnemo česen in dodamo na drobno nasekljane trpotčeve liste. Začinimo s soljo in timijanom. Postrežemo s kruhom ali kot prilogo glavni jedi.
Marjetica – nežna zdravilka za vsak dan
Marjetica je ena tistih rastlin, ki jih vsi poznamo, a jih pogosto spregledamo. Skoraj vse leto cveti po travnikih, vrtovih in ob poteh, spominja nas na otroštvo in verižice iz cvetov. A poleg očarljivega videza skriva pravo zdravilno moč. Deluje protivnetno, čisti kri in podpira delovanje jeter, obenem pomirja želodčne in črevesne težave. Tradicionalno so jo uporabljali kot nežnejši nadomestek za arnikovo tinkturo. V času cvetenja vsebuje največ učinkovin, nabiramo pa jo predvsem med aprilom in junijem.
V kulinariki je uporabna praktično cela rastlina: listi, cvetovi in celo popki. Listi imajo blag, rahlo grenek okus in so odlični za popestritev solat, zeliščnih namazov in juh, cvetove pa najpogosteje uporabimo kot dekoracijo. Še posebej zanimivi so zaprti popki – ti se v kisu prelevijo v drobne, blago pikantne kapre. Morda le manjše opozorilo: ker marjetica vsebuje saponine, ki lahko v večjih količinah povzročijo prebavne težave, jo uživajte v zmernih količinah in ne pretiravajte z njeno uporabo.
Pomladni kruh z marjeticami in skuto
Sestavine za 2 osebi:
100 g sveže skute
1 žlica kisle smetane
pest mladih listov marjetic
5–6 cvetov za okras
ščepec soli, limonina lupinica
Priprava:
Skuto in smetano gladko zmešamo, dodamo nasekljane liste in ščepec soli. Naribamo malo limonine lupinice za svežino. Namažemo na topel polnozrnat kruh in okrasimo s svežimi cvetovi marjetice.
Črna detelja – travniška lepotica z močjo stročnice
Črna detelja je nekoliko manj poznana sestra rdeče detelje, a nič manj dragocena. Njeni cvetovi so temneje rožnati, skoraj vijoličasti, listi pa pogosto z rahlo vinskim odtenkom. Kot vse detelje spada med stročnice, kar pomeni, da je bogata z beljakovinami in mineralnimi snovmi. Tradicionalno je znana po svojem hormonskem delovanju – zaradi fitoestrogenov jo uporabljajo za lajšanje težav v menopavzi in za uravnavanje ravni estrogena. Poleg tega razstruplja telo in krepi kri. Zeliščarstvo jo priporoča za uravnavanje holesterola, lajšanje revmatoidnih težav, pri boleznih dihal, za spodbujanje delovanja jeter, pri depresiji, vnetju želodca …
V kulinariki so uporabni tako listi kot cvetovi. Mlade liste lahko uporabimo v solatah ali jih blanširamo kot špinačo. Cvetovi imajo prijetno sladkast okus z oreškastim podtonom – odlični so za čajne mešanice, sirupe ali kar surovi na kruhu. Pravo presenečenje pa so, ko jih uporabimo v sladkih jedeh.
Krekerji s črno deteljo
Sestavine za 2 pekača:
200 g črne moke
6 žlic oljčnega olja
1 dl hladne vode
žlička soli
60 g sončničnih semen
ščepec popra
30 g socvetij črne detelje
Priprava:
Na vrtu ali travniku naberemo deteljo. Vse sestavine za krekerje zmeljemo v multipraktiku, dokler se ne zgnetejo v kepo. Testo na hitro pregnetemo še na roko in ga razdelimo na dva dela. Vsak del posebej razvaljamo med dvema listoma papirja za peko, dokler ne dobimo tankega testa. Razrežemo na poljubno velike kvadrate. Pečico ogrejemo na 200 °C in pečemo 7 minut. Pustimo, da se krekerji ohladijo. Postrežemo jih namazane s cvetno skuto z deteljo in medom.
Cvetna skuta z deteljo in medom
Sestavine za 2 osebi:
250 g skute
1 žlica medu
pest svežih cvetov črne detelje
ščepec cimeta ali vanilje
Priprava:
Skuto zmešamo z medom in cimetom (ali vaniljo), nato nežno vmešamo sveže cvetove detelje. Postrežemo kot sladico ali namaz za zajtrk, najbolje z žlico sadne marmelade.
Kopriva – zelena moč izpod rokavic
Kopriva je verjetno najbolj znana divja rastlina – in najbolj spoštovana. Vsak, ki jo je kdaj nehote prijel brez rokavic, ve, zakaj. A pod pekočo zunanjostjo se skriva ena najbogatejših rastlin. Vsebuje namreč ogromno železa, vitamina C, kalcija in rastlinskih beljakovin. Deluje čistilno, spodbuja delovanje jeter in ledvic, pomaga pri slabokrvnosti in krepi imunski sistem – je prava majska superhrana. Ker kopriva vsebuje tudi oksalate, je priporočljivo, da ljudje s težavami z ledvicami ali sklepi pri uporabi z njo ravnajo previdno.
V kulinariki uporabljamo predvsem mlade vršičke. Nabiramo jih z rokavicami in jih blanširamo ali poparimo. Blanširani izgubijo pekočino, a ohranijo čudovito zeleno barvo in bogat okus. Iz njih lahko pripravimo kremne juhe, zelenjavne omake, nadeve za palačinke ali štruklje, odlične so tudi kot pesto v kombinaciji z oreščki in oljčnim oljem. Pripravimo jih lahko tudi kot špinačo ali blitvo. Kopriva je res prava zvezda med divjimi rastlinami.
Recept: Mafini s koprivami in sirom
Sestavine za 12 mafinov:
2 jajci
200 ml mleka (ali jogurta)
80 ml olja (sončnično ali oljčno)
200 g gladke moke
1 pecilni prašek
1 čajna žlička soli
ščepec popra ali muškatnega oreščka (po želji)
100–120 g svežih mladih kopriv (brez stebel, blanširane)
100 g sira (nariban sir – lahko je ementaler, gavda, sir z bolj izrazitim okusom ali celo feta)
po želji: žlica kisle smetane ali žlica naribanega parmezana za bolj bogat okus
Priprava:
Koprive najprej operemo (z rokavicami), nato jih 1–2 minuti blanširamo v vreli vodi. Odcedimo in ohladimo jih, nato pa drobno nasekljamo. V večji posodi zmešamo jajci, mleko in olje. Dobro premešamo. Dodamo moko, pecilni prašek, sol in po želji še malo popra ali muškatnega oreščka. Zmešamo v gladko maso, nato dodamo nasekljane koprive in nariban sir (lahko tudi kislo smetano). Premešamo, da se sestavine enakomerno razporedijo.
Z maso napolnimo modelčke za mafine do ¾ višine. Po želji lahko po vrhu potresemo še malo sira. V predhodno ogreti pečici pečemo 20–25 minut na 180 °C, dokler lepo ne porjavijo in zobotrebec ne pride ven čist. Mafini so odlični še topli, postreženi s skodelico jogurta ali kefirja. Odlični so tudi hladni za malico, piknik ali kot priloga k juhi.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
