Trajnice za suhe šopke
Vse bolj spet cenimo suhe šopke, prav vsak, ki premore košček vrta, pa lahko oblikuje nasad, namenjen gojenju trajnic za ta namen. Vas zanima katere izbrati?
Nekoč seveda ni bilo cvetličarn in njihove ponudbe rezanega cvetja vse leto. Pozneje je rezano cvetje za vsakdanjo rabo, sicer res ne najboljše kakovosti, našlo pot v vse mogoče trgovske verige. A želja po cvetju čez leto in dan je bila pri ljudeh prisotna že davno. Tako se je najprej razvilo domače izdelovanje barvitega cvetja iz krep papirja, nato iz svile in podobnih materialov, pozneje tudi iz plastike. Danes se vračamo k naravnim materialom in vse bolj cenimo suhe šopke iz različnih rastlinskih materialov. Z njimi se ukvarjamo kot ljubitelji za domačo rabo, razvila pa se je tudi prava »industrija« za trgovanje na veliko. Različne posušene rastlinske materiale je torej mogoče kupiti.
A v tem članku nas bodo predvsem zanimale trajnice, ki so primerne za gojenje in sušenje v domačih, vrtičkarskih razmerah. Ni jih malo. In prav vsak, ki premore košček vrta, lahko oblikuje nasad, namenjen gojenju trajnic za ta namen. Ali pa v svoje vrtne nasade, v mešane grede trajnic, vključi tudi nekaj takih, ki bodo služile svojemu namenu pri oblikovanju vrtnega prostora, hkrati jih bo lahko nekaj nabral za sušenje.
Zlasti v večjih skupinah cvetočih trajnic se niti ne pozna veliko, če v času najbogatejšega cvetenja naberemo malo večji šopek za sušenje in ne samo nekaj cvetkov za priročni sveži šopek. Le vedeti moramo, katere vrste in sorte so za te namene primerne, ter biti pozorni na to, v kateri razvojni fazi so posamezne vrste zrele za nabiranje.
Pri nekaterih moramo počakati, da se cvetovi popolnoma odprejo, a se še ne smejo postarati, druge nabiramo takoj, ko so napol odprti, pri tretjih pa je najboljše porezati cvetna stebla, ko so popki tik pred odpiranjem, ker se bodo odprli že na začetku sušenja. Prezrelo cvetje se v času sušenja rado osuje, lahko se deformira ali prehitro izgubi barvo.
Cvetje katerih trajnic lahko sušimo?
Našteli jih bomo nekaj, a seveda seznam ni popoln. Poleg teh je za sušenje uporabno še marsikaj. Res pa je, da nekatere ohranijo barvo bolj in druge manj. Tudi nevarnost osipa je pri nekaterih večja in pri drugih manjša. Na splošno velja, da se teže sušijo ali za te namene praviloma sploh niso uporabne tiste, ki imajo zelo mesnata cvetna stebla ali cvetje.
Uporabnost različnega cvetja za različne namene je odvisna tudi od dolžine cvetnega stebla, velikosti posameznih cvetov oziroma socvetij in razporeditev cvetov na cvetnih steblih.
Na zelo dolgih pecljih lahko ohranimo različne luke (Allium), ki s skoraj nespremenjeno barvo cvetnih glavic lahko zdržijo tudi po več let. Sploh če jih narežemo takoj, ko so se razcveteli, ali še celo, preden so se cvetki odprli. Med rmani se najbolje obnese visoka sorta z velikimi rumenimi socvetji (Achillea filipenduluna 'Parker's Varietat'), pri kateri porežemo cvetna stebla, ko so cvetki popolnoma odprti, in takoj odstranimo z njih vse listje, ki je razporejeno po vsej dolžini stebla. Pri mačjih tačkah (Anaphalis triplinervis) režemo cvetna stebla za sušenje, ko so cvetki še v popkih. Tako se bo v procesu sušenja manjši del popkov razprl, večina pa bo ostala zaprta in njihov videz bo lepši.
Razni bodoglavci (Echinops), še zlasti Echinops ritro ssp. ruthenicus 'Platinum Blue', se zelo lepo sušijo ne glede na to, ali so cvetki že odprti ali se šele odpirajo. Le če so ob rezanju že dolgo odprti, se rado zgodi, da se pozneje prej osujejo. To je sicer ena izmed posebno hvaležnih suhih cvetk, saj ima čvrsta in stabilna cvetna stebla, ki se lepo posušijo tudi, če jih v vazi pustimo dalj časa in pozabimo zamenjati vodo. Ko bo ta izhlapela, še opazili ne bomo, kdaj se je cvetje posušilo. In potem bo trajalo in trajalo. Lahko pa vode v vazo niti ne nalijemo.
Tudi meglica ali šlajer (Gypsophylla paniculata 'Festival White') z nekoliko večjimi in polnjenimi cvetki ter močno razvejanimi cvetnimi stebli je zelo hvaležen posušen dodatek vsakovrstnemu cvetju, sploh tistemu z večjimi cvetovi. Mrežice, tako tista z modrimi cvetki na daljših in močno razvejanih cvetnih steblih (Limonium latifolium) kot tudi tista s krajšimi stebli in čvrstimi belimi cvetki (Limonium tataricum), so nepogrešljiv dodatek suhim šopkom. Tako meglice kot tudi mrežice praviloma sušimo povezane v male šopke »z glavo navzdol«.
Tudi med travami je nekaj zanimivih za sušenje. Pri njih velja poudariti, da jih praviloma režemo za sušenje, ko že oblikujejo plodiče, a ti še niso dozoreli. Le tako bodo dolgo ohranili stabilnost in se ne bodo osipali. Med tistimi z večjimi, kimajočimi cvetki gotovo spada med lepše Uniola latifolia. Najlepše se posuši in dokaj trajno ohrani naravno kimajočo obliko, če sveža, še ne prav dozorela cvetna stebla postavimo v vazo brez vode in jih tam pustimo.
Plodomet (Sporobulus heterolepsis) ima močno razvejano cvetno steblo z drobnimi megličasto razporejenimi plodiči. Tudi te moramo za sušenje porezati, ko še niso dozoreli. Tako se bodo obdržali dolgo in se ne bodo osipali. Sušimo jih podobno kot prejšnje, kar stoječe v vazi brez vode. Različne sorte trajnega prosa (Panicum) imajo dolga in precej razvejana cvetna stebla ter drobne plodiče in jih ni težko posušiti. Tudi še nekaj drugih trav lahko preprosto posušimo in so odlične za trajne šopke.
Suhi ostanki cvetja kot material za zimske oziroma trajne šopke
Precej trajnic ohranja stabilna cvetna stebla, ostanke cvetja in plodovja, kar je lahko zelo hvaležen aranžerski material. A moramo biti pozorni, da jih porežemo in pospravimo v suh prostor, preden nastopijo jesenska deževja oziroma preden se začnejo osipati. Torej počakamo le toliko, da se na steblu zares posušijo. Navadno ob tem že odvržejo liste, sicer jih lahko »posmukamo« mi takoj po nabiranju. Za te namene so posebno primerne hermelike in sibirske perunike, ki sicer v naravi oziroma na vrtu ohranijo stabilnost in čvrstost vso zimo.
Rudbekije in ameriški slamniki ohranijo stabilnost daleč v pozno jesen in zimo, a pozimi, torej že pred pomladjo, se lahko že osujejo. Pa tudi nekatere močvirske trajnice, kot so rogozi (Typha) in ostrice (Cyperus), imajo atraktivno plodovje. A pri njih bi zaman čakali, da bi se posušile na steblu, saj se takoj po dozorevanju osujejo. Zato jih moramo porezati in posušiti takoj, ko so dodobra izoblikovane.
Načini sušenja in shranjevanja
Mnoge vrste cvetja sušimo tako, da jih porezane in očiščene odvečnega listja povežemo v majhne šopke ter jih »z glavo navzdol« obesimo v suh, zračen in senčen prostor, da se posušijo. To naredimo pri vseh tistih, pri katerih obstaja nevarnost, da med sušenjem izgubijo čvrstost stebel in bi se zato zvile ali upognile. Tiste vrste, ki so kljub venenju in sušenju dovolj stabilne, najlaže posušimo »kar stoje« v vazah ali posodah, razporejene »na redko«, da med stebli lahko kroži zrak.
Nikoli jih ne sušimo na soncu in tudi v vlažnem prostoru ne. Ob deževnem času je seveda težko doseči zračnost in nizko vlažnost zraka v prostoru. Zato si tisti, ki bi bili radi prepričani o uspehu, pomagajo na različne načine z različnimi tehničnimi pomagali.
Posušen material shranjujemo vedno v svetlem in suhem prostoru. Visoka zračna vlaga hitro povzroči razvoj plesni in izniči naš trud. Seveda moramo suh rastlinski material tudi zavarovati pred morebitnimi nevarnostmi fizičnih poškodb in morebitnimi škodljivci.
Posebne metode sušenja
Poleg zgoraj navedenih preprostih metod sušenja rastlinskih materialov, predvsem seveda za amatersko domačo uporabo, obstajajo tudi bolj sofisticirane. Herbarijsko sušenje v denimo več plasteh papirja in z obteževanjem poznamo že dolgo in zelo veliko rastlinskega materiala je mogoče posušiti tako. Na ta način posušene rastline v sploščeni obliki oziroma njihove dele lahko uporabljamo za različne učne, dekorativne in zbirateljske namene ter tudi znanstvene.
Če želimo ohraniti posamezne rastlinske dele v naravni obliki in barvi, to lahko naredimo tudi tako, da jih na hitro izsušimo s pomočjo različnih higroskopičnih materialov. Na primer v večji kozarec namestimo cvetje v stabilen položaj in vse skupaj previdno zasujemo s soljo, ki bo »posesala« vso vodo iz rastlinskih delov. Tako lahko ohranimo denimo posamezne cvetove maslenic. To je zlasti preprosto tudi pri tistih sortah, ki imajo manjše cvetove. Seveda se eksperimentiranju in domišljiji lahko prepustimo in morda nam uspe ustvariti suhe/žive umetnine.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
