Miša Pušenjak

Po dolgotrajni poletni suši se pogosto zgodi, da vrt nenadoma zajame neurje z močnim dežjem, vetrom ali celo točo. Takšni vremenski preobrati niso le psihično naporni za vrtičkarja, temveč tudi izjemno stresni za rastline, ki se morajo v kratkem času prilagoditi popolnoma drugačnim razmeram.

PREBERITE TUDI:

Zelenjavni

Najpogostejše težave v zelenjavnem vrtu in rešitve zanje

Zelenjavni

Sukcesijsko sajenje: kako in zakaj sejemo večkrat poleti

Kombinacija suhega in zbitega tal z nenadnim preobiljem vode pogosto vodi do poškodb korenin, izpiranja hranil, širjenja bolezni in celo propada pridelka. Vendar pa lahko z ustreznimi ukrepi veliko naredimo, da omilimo škodo in rastlinam pomagamo k hitrejši obnovi.

Kaj se zgodi z rastlinami po dolgi suši?

V obdobju suše rastline zaprejo listne reže, da zmanjšajo izgubo vode, s tem pa upočasnijo tudi sprejem hranil. Korenine pogosto zaostanejo v razvoju in ostanejo v zgornjem, izsušenem delu tal. Zemlja postane zbita in skorjasta, mikroorganizmi manj aktivni, dostop do hranil pa omejen.

Če po takšni suši pride do nenadnega deževja, se voda pogosto ne vpije enakomerno, temveč površinsko odteče. Lahko tudi izpere dušik in druga hranila iz zgornjega sloja zemlje – rastline pa že tako oslabljene ne morejo učinkovito izkoristiti tega, kar bi jim voda prinesla.

Pexels

Po neurju: prvi ukrepi na vrtu

Takoj ko se vreme umiri, je priporočljivo pregledati vrt in oceniti stanje. Pomembno je hitro, a premišljeno ukrepanje.

1. Odstranimo poškodovane dele rastlin

Listi, ki so natrgani, polomljeni ali gnilobni, so lahko vstopna točka za bolezni. Previdno jih odstranimo, da zmanjšamo tveganje za okužbe. Če so poškodovani plodovi (npr. počeni paradižniki ali bučke), jih raje odstranimo, saj se hitro okužijo s plesnijo ali bakterijami.

2. Rahljanje površine tal – a previdno!

Če je zemlja zbita in skorjasta, jo rahlo zrahljamo z vilami ali motiko, vendar le površinsko. Prekomerno rahljanje takoj po močnih padavinah lahko povzroči še več poškodb na koreninah, zato delujemo nežno.

3. Obnovimo zastirko

Zastirka, kot so slama, pokošena trava ali listje, lahko po močnem dežju zdrsne s površine. Obnovimo jo, saj pomaga ohranjati strukturo tal, preprečuje izsuševanje ter ščiti pred udarci prihodnjih padavin.

Pexels

4. Dvignemo poležane rastline

Fižol, paradižnik ali paprika, ki jih je veter polegel, potrebujejo takojšnjo oporo. Privežemo jih ob količke ali ogrodja in poskrbimo, da se stebla ne lomijo naprej. Pri tem pazimo, da ne poškodujemo že razmočenih tal.

5. Foliarna prehrana za okrevanje

Po stresu, ki ga povzročita suša in neurje, rastlinam koristi nežna listna prehrana z aminokislinami, algami ali mikroelementi. Takšna foliarna gnojila pomagajo pri regeneraciji in dvigu vitalnosti.

Na kaj moramo biti pozorni v dneh po neurju?

Vlaga, poškodbe in topli dnevi so idealni pogoji za širjenje bolezni, zlasti glivičnih. Redno opazujemo liste in stebla ter ob prvih znakih plesni (npr. peronospore, pepelovke) uporabimo primerna sredstva – v ekološkem vrtu npr. žveplo, kalijev hidrogenkarbonat, čaj iz preslice ali pripravke na osnovi mikroorganizmov.

Shutterstock

Tudi polži se po dežju množično pojavijo. Preverimo robove gred, pod zastirko in ob rastlinah – ročno pobiranje ali postavitev pasti lahko prepreči dodatno škodo.

Kako ukrepati dolgoročno?

Izmenjevanje suše in neurij bo vse pogostejši pojav, zato je smiselno dolgoročno razmišljati o prilagoditvah v vrtu:

• Izboljšajmo strukturo tal z dodajanjem komposta, uležanega gnoja, biooglja ali glinaste zemlje – ta bolje zadržuje vlago in hkrati preprečuje zalitje.
• Uporabljajmo zastirko skozi celo sezono – zmanjšuje temperaturna nihanja in ohranja tla v boljšem ravnovesju.
• Načrtujmo zasaditev po višini: višje rastline (npr. sončnice, koruza) lahko nudijo senco in zaščito pred vetrom manjšim vrstam.
• Zalivajmo redkeje, a globoko, da korenine ne ostajajo le v zgornjem sloju.
• Setve in sajenja časovno razporedimo, da ne tvegamo vsega pridelka v enem trenutku.

Shutterstock