Ja, zrel nasad trajnic res ne potrebuje veliko, a le, če smo ga zasadili, kot to delajo "pametni lenuhi". Pametni lenuhi namreč trajnice zasajajo načrtno.
Ko se trajnice razrastejo, ostaja nasad lep brez našega posredovanja.
"Pametni lenuhi" najprej ugotovijo, kakšne razmere za rast lahko ponudijo trajnicam, in temu primerno izberejo trpežne in čim manj zahtevne vrste in sorte, katerih sadike so bile vzgojene asketsko, brez nepotrebnega razvajanja. Potem zasaditev izpeljejo skrbno in se z vsem dolžnim spoštovanjem posvetijo skrbi, da se bodo sadike dobro vrasle v zemljo in potem oblikovale »zrel nasad«. Od tod naprej bo malo dela.
Zemljo moramo torej pred sajenjem spoznati, jo ustrezno pripraviti in izboljšati z materiali iz svojega okolja. V resnici so trajnice, kot tudi vse druge rastline, od nekdaj rasle tudi pri nas v lokalno značilnih tleh. Zato tudi danes tisti, ki spoštujejo naš planet in ga želijo za življenje primernega predati zanamcem, ne potrebujejo »zemlje in gnojil« od daleč.
Tudi v zelo gosti blazini pokrovnih trajnic, recimo pritlikavi materini dušici, se včasih naseli kak plevel ali nezaželen samosevec, ki ga obravnavamo kot plevel. A tu ne moremo blizu z motiko, zato kot orodje za pletje uporabimo nožek in z njim izvrtamo iz blazine neželenega vsiljivca. Pa tudi sicer v gostem nasadu trajnic velikokrat plevele najlaže obvladamo prav z nožičkom. Motičico pa uporabimo takrat, ko imamo dovolj prostora zanjo.
Po skrbni pripravi zemlje, poznavalski odločitvi za trpežne vrste in sorte trajnic ter skrbno izvedeni zasaditvi prvo leto skrbimo, da trajnic ne bo prerasel plevel in da ob morebitni suši ne bodo preveč trpele žeje. Ko se enkrat vrastejo in nastopi obdobje »zrelega nasada«, bomo lahko bolj sproščeno zadihali, saj trajnice ne bodo več potrebovale veliko nege.
Zrela preproga iz malega zimzelena (Vinca minor) je tako gosta, da v njej kaleči pleveli ne najdejo prostora. Rahlo usnjato listje zimzelena prenese tudi občasno hojo. Na kolikor toliko normalnih vrtnih tleh prav dobro preživi tudi brez zalivanja, če pa mu v zelo vročih in sušnih poletjih priskočimo na pomoč s kakim temeljitim zalivanjem, nas bo nagradil s še bolj svežim videzom.
Vsaka ima svoje specifične potrebe
Vsekakor pa bomo morali spremljati njihov razvoj in jim sproti ponuditi tisto, kar pač potrebujejo. Ker je trajnic res ogromno in so si med seboj zelo različne, potrebujejo tudi zelo različno nego. Kdor jih ne pozna dobro, lahko naredi veliko napak, tudi usodnih. Zato ob izbiri ni odveč upoštevati nasveta strokovnjaka, če le imamo to možnost. Od izbire primernih trajnic za vsako lego, vsak prostor in vsak namen je namreč odvisno, kakšno in koliko dela bomo imeli z njimi – da bi vedno dajale vtis urejenosti in negovanosti seveda. Zanemarjen videz trajnic pač ni nikomur v veselje in užitek, ne lastniku in ne mimoidočemu opazovalcu.
Poznopoletna ali že kar jesenska slika s cvetočo astro in hermeliko navdušuje s svojo barvitostjo in gostoto rasti, kjer za plevele skoraj ni prostora. Bo pa treba poskrbeti, da se seme astre ne bo razsejalo v okolico, tako da bomo takoj po cvetenju, še preden se bo oblikovalo seme, vsa cvetna stebla poželi tik nad tlemi in jih skrbno odstranili.
A tudi v zrelem nasadu trajnic moramo vedno imeti pred očmi njihovo potrebo po hrani in vodi ter našo potrebo po njihovem urejenem in lepem videzu. Zato bomo vsaj pri tistih bolj požrešnih enkrat na leto, po navadi v zgodnji pomladi, poskrbeli za dodatek organskih gnojil in tako skrbeli za njihovo dolgo življenje. Ob močnih ali celo izjemnih sušah bomo z dodajanjem vode skrbeli za njihovo vitalnost in lep videz ter daljše cvetenje.
Trajnice, ki oblikujejo velike, visoke in košate »grme«, velikokrat sadimo v travne površine kot osamelce. Ni jih težko obkositi in se jim izogniti z vsakovrstnimi kosilnicami, saj jih vidimo že od daleč. To je pa tudi skoraj vse, kar kot odrasle rastline potrebujejo. Razen odstranjevanja odmrlih in nelepih rastlinskih delov (celih cvetnih stebel) enkrat na leto, seveda.
Plevel redno odstranjujemo
Če se pojavi plevel, ga bomo ustrezno krotili in omejevali. Tudi morebitni samosevci (nekatere trajnice pač rodijo kaljivo seme in se rade nenadzorovano razsejavajo) bodo morali biti pod kontrolo. Če se bodo pojavili na nepravem mestu, jih bomo pač obravnavali kot plevel.
Nekatere trajnice po cvetenju z žetvijo pri tleh spodbudimo k ponovni lepi rasti in marsikdaj tudi k ponovnemu cvetenju. Plahtica (Alchemilla mollis) po cvetenju postane neugledna. Če pa jo pomladimo, hitro obnovi rast in spet pokrije tla pod seboj. Podobno, le nekoliko »manj temeljito«, pomlajujemo po prvem cvetenju mačjo meto (Nepeta fassenii). Požanjemo jo do polovice višine in kmalu bo obnovila rast in cvetenje.
Skrb za lep videz nasada trajnic v celoti je lahko sila preprost, če smo zasnovali nezapleten nasad z večjimi skupinami enakih trajnic, ki si z glavnino estetskih lastnosti (cvetenjem in rastjo) lepo sledijo od pomladi do jeseni. Če pa smo v majhen prostor natrpali veliko različnih trajnic po eno vsake vrste in jih hkrati ne poznamo dobro, smo si lahko življenje s trajnicami silno zapletli. Morda smo celo med seboj družili nezdružljivo. Recimo močvirske trajnice in kserofite, trajnice za senco in trajnice, ki potrebujejo veliko sonca, pa tiste šibke rasti z ekspanzivnimi. V takem nasadu je gotovo veliko dela in njegov učinek je lahko negotov.
Kitajski trstikovci (Miscanthus sinensis) gotovo spadajo med najgosteje rastoče trave, ki v starosti oblikujejo, vsaj nekatere sorte, impozantne šope. Tu in tam še vedno naletimo na nasvet, naj trave jeseni povežemo v šope, češ da jih tako zavarujemo, da jih ne bi polomil sneg. V resnici pa jih tako spremenimo v nič kaj lepe in čisto nenaravne »povezane otepe slame«.
Veliko različnih trajnic torej lahko uspešno goji le dober poznavalec, ki bo med njimi znal »manevrirati«, ne da bi postal njihov suženj.
Večina trav ohranja suhe ostanke listja ali vsaj cvetnih bilk stabilne in čvrste vso zimo. So pa nekatere, ki se hitro po končani rasti in cvetenju že jeseni polomijo in poležejo po tleh. Takšne so tudi nekatere stožke (Molinia arundinacea). V drugi polovici poletja in na začetku jeseni so to atraktivne visoke trave s transparentno razporejenimi visokimi cvetnimi stebli. Toda že jeseni je treba odstraniti njihove ostanke, da ne bi kvarili videza urejenega nasada.
Z vsakodnevno hojo neobremenjeni del z gramozom posutega primorskega dvorišča se lahko zgodaj spomladi spremeni v cvetočo gredico pritlikavih trajnih čebulnic, ki ne potrebuje nobene nege. Po cvetenju in odmiranju listja nekje na začetku poletja ali že ob koncu pomladi zaradi lepše urejenega videza kar z roko poberemo odmrle ostanke rastlin.
Drobnjakov je veliko različnih in vsi so užitni in hkrati zelo medoviti. Če v njihovih cvetovih brenčijo čebele, to pomeni, da živimo v zdravem okolju in imamo v naši bližini skrbne čebelarje. No, v njihovem cvetju brenčijo tudi številni drugi opraševalci, ki živijo v naši naravi. In po naših vrtovih tudi.
Ni vsak odcvetel cvet oziroma cvetno steblo moteče. Odmrli cvetovi maslenic, vsaj za tiste z manjšimi cvetovi to gotovo velja, večinoma sami odpadejo. Najnatančnejši vrtnarji bodo pri tistih z večjimi cvetovi morda sproti odstranjevali ostanke cvetov, nazadnje, ko cvetenje preneha, pa tudi odmirajočih cvetnih stebel v celoti. Pri kaduljah (Salvia nemorosa) je tudi odcvetelo cvetno steblovje še vedno atraktivno. Drugače je seveda pri ostrožnikih, katerih odcvetela cvetna stebla niso več
Več skrbi zahtevajo mnoge izmed trajnic, ki imajo pisano ali barvito listje. Njihova izvorna oblika je namreč skoraj vedno zelena in marsikatera teži k njej tako, da odganjajo zelene poganjke. Če nismo dovolj hitri in dosledni, vedno v doglednem času prevlada zelena barva in pisana oblika rastline izgine. Če želimo torej ohranjati pisano ali barvito listje teh trajnic, moramo skrbeti, da sproti izrezujemo morebitne zelene odganjke, da ne bi ti prevladali.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
je specialistka za trajnice in krajinsko arhitekturo ter ustanoviteljica največje slovenske vrtnarije za trajnice TRAJNICE GOLOB-KLANČIČ. V spletnem katalogu vrtnarije www.trajnice.com lahko izberete in kupite trpežne trajnice, ki so gojene izključno v Sloveniji, strokovnjaki v vrtnariji, ki se nahaja v Vitovljah 18, 5261 Šempas pa vam bodo brezplačno svetovali in izrisali zasaditveno skico. Jožica je tudi avtorica knjige TRAJNICE ZA PAMETNE LENUHE, ki je bila ponatisnjena kmalu po prvemu izidu. Naročite jo lahko na tel. št. 031 818 010 ali na e-naslovu trajnice@trajice.com.