dreamstime

Ko razmišljamo o zeliščni gredi, je prvi korak, da zares dobro premislimo, katere jedi kuhamo pogosto in katera zelišča sodijo vanje. Brez pomena je namreč, da bi sadili zeli, ki jih ne bomo mogli uporabiti. Včasih nas lahko premami kak modni trend, a je treba res dobro premisliti, ali imamo zanje dovolj prostora. Raje posadimo nekaj naših najbolj uporabnih rastlin več, da nam ne bo žal, ko bomo morali čakati, da se ponovno obrastejo zaradi sprotne rezi, kot pa da se odločimo za kakšen »vroči« hit, kot je na primer krebuljica, za katerega se nam niti sanja ne, kaj z njim početi. Najprej torej naredimo premišljen načrt. Na list papirja narišimo, kako bodo porazdeljena izbrana zelišča na gredici, ki je najbližja naši kuhinji. Namesto gredice lahko izberemo tudi korito, ki ga postavimo na kuhinjsko okensko polico.

dreamstime

Možnosti imamo veliko, vaša izbira pa je prepuščena izključno vašemu okusu in potrebam vaše kuhinje. Pri tem moramo vedeti le še to, da so nekatera zelišča enoletnice, druga so uporabna še del naslednjega leta (dvoletnice), tretja pa nas razveseljujejo več sezon zapored (trajnice).

Enoletnice

Med pogoste dišavnice, ki so enoletnice, sodita bazilika in majaron. Bazilika je nepogrešljiva v poletni, predvsem z Mediteranom navdihnjeni kuhinji. Dodajamo jo na koncu kuhanja, še bolje pa kar tako, da jo priložimo jedi že na krožniku. Tako bo ohranila največ barve in okusa. Bazilika za vzgojo ni zahtevna, bo pa hvaležna za sončno mesto in odcedna tla. Če jo imamo posajeno v loncu, je poleti nikar ne pozabimo zalivati, najboljše v zgodnjih jutranjih urah. Če nam raste na gredi, pa se na zalivanje spomnimo samo v res najbolj suhih tednih.

Majaron sicer lahko kupimo tudi kot trajnico, a se moramo pri tem zavedati, da tak še zdaleč ne bo imel vonja, kot ga ima enoletni. Enoletni majaron je nizek grmiček, ki nam bo s svojim aromatičnimi vejicami popestril zelenjavne in mesne jedi. Tudi zanj velja, da mu pomanjkanje vode v poletnih mesecih razvije še bogatejše arome.

Dvoletnice

Dvoletnici, ki ne smeta manjkati v nobeni zeliščni zasaditvi sta peteršilj in zelena. Rastlini v prvem letu zrasteta, v drugem pa zacvetita in propadeta. Najbolj aromatična sta seveda prvo leto. V drugem letu, ko začneta oblikovati cvetna stebla, se tudi aroma izgubi. Peteršilj in zeleno sadimo tudi zaradi aromatičnih korenin, ki jih dodajamo zelenjavnim enolončnicam ali goveji juhi. Na prosto ju lahko sadimo precej zgodaj, saj nista občutljivi na mraz. Dobro uspevata v rahli, odcedni prsti.

Trajnice

Med trajnicami, ki si jih zasadimo na doseg roke, predlagamo rožmarin, timijan, luštrek, drobnjak, žajbelj ter meto ali meliso. Pri načrtovanju imejmo v mislih, da se vse rastline precej razrastejo, zato kombinirajmo trajnice z enoletnicami. Vsako pomlad trajnice obrežemo in po potrebi razredčimo oz. omejimo. Previdni moramo biti predvsem pri različnih vrstah mete, saj se nam lahko kmalu zgodi, da nam preraste celotno gredico. To uspešno preprečimo, če sadiko posadimo v večji lonec, ki smo mu odrezali dno. Tako poskrbimo za drenažo, rastlina pa ima prostor, ki smo ji ga namenili in nič več.

dreamstime

Enako velja za timijan  in drobnjak. Žajbelj, rožmarin in meliso uspešno omejimo že z vsakoletnim obrezovanjem in oblikovanjem. Raje kot jeseni opravimo rez spomladi, ko ni več nevarnosti pozebe. Če v jeseni rastline preveč porežemo, se nam lahko zgodi, da spomladi ne odženejo.

Zelišča morajo imeti poleg uporabne tudi dekorativno vrednost. To dosežemo samo z zdravimi, močnimi sadikami. Obiščite lokalno vrtnarijo in si priskrbite lepe, vitalne rastline. Rastline v lončkih, ki jih najdemo na policah trgovskih centrov in so namenjene kulinariki v večini primerov propadejo, če jih želimo presaditi na prosto. Ker so vzgojene v idealnih pogojih in namenjene prehrani, bomo z njimi doživeli samo razočaranje.

Tatjana Štancar Poprask

dreamstime