Wikimedia Commons, Lamba

Japonskega hrošča (Popillia japonica) so letos znova ujeli na območju avtocestnega počivališča Lukovica – torej le streljaj iz Ljubljane. Najdba pomeni, da škodljivec najverjetneje že več let neopaženo prezimuje na tem območju, zato so pristojne službe nemudoma sprožile povečan nadzor in dodatne zaščitne ukrepe.

Zakaj je japonski hrošč velika grožnja za vrtove in sadovnjake?

Japonski hrošč je izredno požrešna in škodljiva vrsta, ki se v Evropi vse bolj širi iz žarišč v severni Italiji. Napada več kot 300 različnih vrst rastlin, med njimi številne sadne vrste, vinsko trto, zelenjavo, okrasne rastline in celo koruzo, fižol ter druge poljščine. Odrasli hrošči se hranijo z listi, cvetovi in plodovi, ki jih pogosto popolnoma uničijo. Listi napadenih rastlin imajo značilne čipkaste poškodbe, saj hrošči pojedo mehko tkivo med listnimi žilami. Še večjo škodo pa povzročajo njihove ličinke – t. i. ogrci, ki živijo v tleh in objedajo korenine trav ter drugih rastlin, kar vodi v sušenje in propad.

PREBERITE TUDI:

Okrasni

Resarji na okrasnih rastlinah in njihovo zatiranje

Zelenjavni

Najpogostejše težave v zelenjavnem vrtu in rešitve zanje

Zaradi velike prehranske širine, sposobnosti hitrega širjenja ter pomanjkanja naravnih sovražnikov v našem okolju je japonski hrošč uvrščen med karantenske škodljivce. Njegova prisotnost ne pomeni le estetske škode na vrtovih, ampak tudi resno grožnjo za kmetijsko pridelavo in zdravje naravnih ekosistemov.

Pexels

Najdba v Lukovici: avtocesta kot vstopna točka

Hrošča so ujeli v feromonskih pasteh na območju, kjer so ga že odkrili lansko poletje. To je neposredno ob avtocesti, kar ni presenetljivo, saj se škodljivec v nova območja pogosto širi kot "slepi potnik" v vozilih. Najbolj ogrožena so počivališča in parkirišča, kjer se avtomobili in tovornjaki pogosto ustavljajo. Italija, kjer je japonski hrošč že močno razširjen, je znana kot glavno žarišče – prav od tam naj bi hrošči prispeli tudi v Slovenijo.

Zaradi ponovne najdbe je UVHVVR razglasila razmejeno območje z varovalnim pasom, ki poleg Lukovice vključuje tudi dele občin Kamnik, Domžale, Moravče in Dol pri Ljubljani. Na teh območjih so že postavljene dodatne vabe, izvajajo se vizualni pregledi rastlin, nadzor pa bo potekal vsaj do konca vegetacijske sezone.

Pexels

Kako prepoznati japonskega hrošča?

Odrasli japonski hrošč meri približno en centimeter v dolžino. Njegovo telo je kovinsko zeleno, pokrovke pa bakreno rjave. Ob straneh zadka ima pet značilnih belih šopkov dlačic, po katerih ga zlahka ločimo od drugih vrst hroščev. Pojavlja se od junija do septembra, najbolj aktiven pa je v vročih in sončnih dneh. Najraje se prehranjuje v skupinah, kar pomeni, da lahko v kratkem času uniči večje površine rastlin.

Ličinke, ki prezimijo v tleh, so bele barve, upognjene v črko C in merijo nekaj centimetrov. Nahajajo se predvsem v zelenicah, travnikih, sadovnjakih in vrtovih. Če na travi opazite rumene lise, ki se hitro širijo, je mogoče, da gre za napad ogrcev.

Kaj naj storijo prebivalci prizadetih območij?

UVHVVR poziva vse prebivalce okolice Ljubljane, zlasti tiste iz občin v varovalnem pasu, naj redno pregledujejo rastline na svojih vrtovih in sadovnjakih. Če opazijo hrošče, poškodbe listov ali ličinke v zemlji, naj o tem nemudoma obvestijo pristojne službe. Ključno je, da najdbe dokumentirate s fotografijami in jih pošljete na elektronski naslov uvhvvr@gov.si ali pa pokličete najbližjo fitosanitarno enoto.

Wikimedia Commons, Lamba

Pomembno je poudariti, da hrošča ne smemo pobirati in premikati, saj bi s tem lahko nehote pripomogli k njegovemu širjenju. Vsa nadaljnja ukrepanja morajo izvesti strokovnjaki, ki bodo presodili, ali gre res za karantenskega škodljivca in kako ravnati v posameznem primeru.

Skupaj lahko preprečimo širjenje škodljivca

Slovenija je z učinkovitim nadzorom že uspešno omejila širjenje številnih tujerodnih vrst, a japonski hrošč predstavlja poseben izziv. Ker se lahko hitro razširi in povzroči veliko gospodarsko ter ekološko škodo, je sodelovanje javnosti ključno. Vsaka najdba šteje, vsak odziv pomeni korak k zaščiti našega rastlinstva in vrtičkarskih užitkov.

Zato ne glejte mimo – čeprav gre za majhnega hrošča, so posledice njegove prisotnosti lahko velike. Spremljajte dogajanje, obveščajte naprej in zaščitite svoj vrt.