Shutterstock

Skupno ime zanje je – strukturne rastline. To so vse tiste rastline, za katere velja, da imajo prepoznavno dekorativne, navadno barvite ali kako drugače zanimive liste. Njihova največja prednost je, da svojo bleščavo navadno ohranijo veliko dlje kot cvetoče rastline. Z njimi lahko ustvarimo nadvse zanimive zasaditve, ki bodo na vrt, terase in na balkone prinesle mavrico barv, poleg tega pa tudi zanimive oblike in razgibano strukturo. S svojimi listi nam omogočajo, da se igramo na različne načine in jih izkoristimo primerno svojim potrebam. Njihov potencial vso vrtno sezono ne peša, temveč se krepi in se ohrani vse do prve zmrzali ali celo še dlje.

Med strukturne rastline uvrščamo sobne in balkonske rastline, ki so navadno enoletnice ali dvoletnice, pa tudi vrtne trajnice, pokrovne rastline, nekatere okrasne trave in zelišča. Omejitev ni, važno je le, da se njihov glavni potencial skriva v listih. Včasih nekatere med njimi lahko uporabimo za več namenov – v toplem delu leta nam lahko služijo v zunanjih vrtnih zasaditvah, pozimi pa se spremenijo v sobne rastline, s katerimi okrasimo notranje prostore.

PREVERITE TUDI:

Balkonsko cvetje

Pelargonije, kot jih (še) ne poznate: zgodba o njihovem izvoru in raznolikosti

##ARTICLE-1821946##

Strukturne rastline so nepogrešljive pri oblikovanju okolice našega doma, a jih še vedno uporabljamo veliko premalo. Z njimi lahko poudarimo barve, teksturo in obliko cvetlic v okolici, predvsem pa ohranimo žar zasaditve tudi po tem, ko cvetovi že odcvetijo. Če smo malce bolj drzni, lahko zasaditve ustvarimo izključno iz strukturnih rastlin: kombiniramo vrste in sorte z listi različnih barvnih odtenkov, vzorcev in struktur in tako dobimo še bolj impresivne in zanimive zasaditve, kot bi bile, če bi se v njih »važile« tudi cvetlice. Večina strukturnih rastlin tudi ne potrebuje toliko sonca kot cvetoče rastline, zato so idealne za malce bolj senčna mesta na vrtu ali terasi oziroma balkonu. Za piko na i pa lahko med strukturnimi rastlinami najdemo tudi nekaj pravih čarodejk, takih, ki barvo in vzorce svojih listov spreminjajo, in tako še dodatno poskrbijo, da je vrt zanimiv in barvno usklajen v vseh letnih časih.

Da jih boste laže poiskali, predstavljamo enajst top kandidatk, ki se ponašajo z eksplozijo barvnih odtenkov in bogastvom različnih struktur ter tekstur listov.

Kaladij (Caladium)

Shutterstock

Kaladiji so k nam prinesli pravo vročico med navdušenci sobnih rastlin, a so povsem primerni tudi za sajenje v gredice in okrasne lonce. Njihovi pisani listi so res prava poezija, saj imajo lahko različne vzorce, barvni odtenki pa so od romantično rožnate do bele, rdeče, zelene … Drugače pa imajo podzemne gomolje, ki jih lahko prezimimo. Večina je primernejša za senčne lege, nekatere sorte pa prenašajo tudi sonce.

Pegasti hipoest (Hypoestes phyllostachya)

Shutterstock

Tudi ta spada med novejše zvezdnike okrasnih zasaditev pri nas. Navdušuje s svojimi značilnimi pegami na listih, ki ustvarjajo zanimive vzorce in vizualne učinke. Prihaja z Madagaskarja, zato mu ustrezajo tople lege, a ne mara, da sončni žarki pripekajo neposredno nanj. Potrebuje vlažno prst.

Afriški smilj (Helichrysum petiolare)

Shutterstock

Afriški smilj ima drobne srebrne ali zlate (odvisno od sorte) dlakave liste, ki se čudovito podajo v najrazličnejših zasaditvah na sončnih legah. Raste hitro in se preveša navzdol, da ne bi prerastel drugih rastlin, pa ga je treba včasih nekoliko porezati. Obožuje sonce, potrebuje redno zalivanje in dognojevanje.

Pelin (Artemisia vulgari)

Shutterstock

Pelin ima pahljačaste srebrnkasto zelene liste, ki lepo dopolnijo najrazličnejše zasaditve; ker zraste tudi višje od metra v višino, pa ga lahko sadimo tudi za nizko živo mejo. Poleg njegove okrasne vrednosti je značilen njegov vonj, ki odganja različne žuželke in škodljivce, med njimi tudi tekstilne molje. Poleg tega je zelišče, ki pospešuje prebavo in lajša menstrualne težave.

Dihondra Silver falls (Dichondra repens)

V prevodu »silver falls« pomeni srebrni slapovi in natanko takšen vizualni učinek s svojimi srčastimi srebrno zelenimi listki ustvarja ta nepogrešljiva strukturna rastlina. Ima previsno rast in lahko v dolžino zraste tudi več kot meter, zato je odlična izbira za balkonske zasaditve, uporabimo pa jo lahko tudi na gredah za pokrovno rastlino. Dobro prenaša vroče sončne žarke in ni izbirčna glede substrata.

Taro (Colocasia esculenta)

Shutterstock

Za ustvarjanje pridiha tropov na vrtu je taro s svojimi gromozanskimi listi odlična kandidatka. Ker ni prezimno trdna, jo gojimo kot posodovko, a ob njeni košatosti lonci ne pridejo do izraza. Listi imajo srčasto obliko in so lahko veliki tudi več kot pol metra. So temno zeleni, držijo pa jih dolgi, nekoliko rdečkasti peclji. Rad ima vlažna, rahla in nekoliko kisla humozna tla. Različna ljudstva po svetu uživajo njegove gomolje, saj vsebujejo veliko škroba, v kulinariki pa se uporabljajo tudi njegovi listi.

Japonska praprot (Athyrium niponicum)

Shutterstock

Praproti imajo že same po sebi čudovite liste, japonska praprot pa se ponaša še s prav posebno eleganco. Nazobčani listki spominjajo na čipko, ki s svojo višino slabe pol metra ustvarjajo zares impresivno predstavo. Obstajajo različne sorte, ki določajo, kakšna bo osnovna barva listov – od stroge metalik do nežno rožnate oziroma vijolične. Rada ima senčne lege in vedno vlažna tla, liste pa lahko uporabljamo tudi za rezanje za okrasne dekoracije.

Sedum oz. homulica (Sedum)

Shutterstock

Sedum je izjemno nezahtevna rastlina, ki s svojim razraščanjem ustvarja vizualne učinke mehke preproge ali kodrastega oblaka. Obstaja več sto različnih sort, pri katerih imamo možnost izbora najrazličnejših barv – od skoraj fluorescentne rumene do srebrno sive ali bordo rdeče. Dobro se počuti v suhih, lahko tudi nekoliko kamnitih ali peščenih tleh ter na vročih mestih, zato je uporabna tako za skalnjake kot tudi za zelene strehe in celo za balkonske zasaditve. Navadno tudi cveti, a so največkrat bolj kot njeni cvetovi v ospredju njeni mesnati listi.

Volnati čišljak (Stachys byzantina)

Shutterstock

Njegovi listi imajo prav posebno teksturo, povsem drugačno od drugih – so namreč porasli z majhnim, kot bombaž mehkim puhom, zato spominjajo na žametno srebrno sivo, kot oblak mehko preprogo. Prav zaradi te nežnosti je verjetno dobil tudi svoje drugo ime: zajčje uho. Poleti njegova cvetna stebla zacvetijo, a če rastlino gojimo predvsem zaradi njenih listov, ta ne preveč atraktiven dodatek lahko brez slabe vesti odstranimo. Drugače pa volnati čišljak obožuje vročino, prenese celo sušo in ne mara preveč vlage.

Okrasna kopriva (Coleus)

Shutterstock

Brez okrasne koprive seveda seznam strukturnih rastlin ne bi bil popoln. Njeni listi so vseh vrst: od grobo nazobčanih do srčasto zaokroženih, valovitih …, kot mavrica pa je pester tudi nabor različnih barvnih odtenkov in pisanih vzorčkov. Zelo raznoliki sta celo velikost listov in višina razrasti – od miniaturnih lističev na majhni, le nekaj več kot 20 cm visoki rastlini do konkretnih listov na velikanki, ki se grmičasto razrašča tudi več kot pol metra v višino. Nabor sort je res skoraj neskončen, zato so idealne rastline za ustvarjanje takih in drugačnih zasaditev. Rade imajo toploto in vlažna, a odcedna tla, dobro pa se obnesejo tako na soncu kot povečini tudi v senci.  

Sladki krompir (Ipomoea batatas)

Shutterstock

Podobno kot okrasne koprive je tudi okrasni sladki krompir formula ena med strukturnimi rastlinami, in to predvsem zato, ker nam ponuja tako širok nabor najrazličnejših sort. Njegovi listi se odlikujejo po izrazitih barvah, ki pokrivajo celoten spekter barvne lestvice – od žareče svetlih odtenkov do temno vijoličnih, skoraj že črnih tonov. Sorte imajo lahko tudi zelo različno obliko in velikost listov, tako pa so odlične za igranje s teksturami in ustvarjanje vizualnih učinkov. Prednost je še, da se večina sort hitro in močno razrašča, dobro pa se počutijo tudi v polsenčnih in celo povsem senčnih zasaditvah. Za bonus jeseni, ko rastlino izkopljemo, dobimo užitne gomolje, ki pa naj na krožniku pristanejo le, če smo med sezono dovolj ekološko uporabljali izbrana gnojila.