PREDSTAVITEV VRTA: Zbirateljski raj velikih vrtnih skulptur
Vsak od nas ima navadno kako strast, nekaj, kar ga navdušuje in veseli. Nekateri med njimi del svoje zbirateljske strasti prenesejo tudi na vrtove. Če ima tak lastnik vrta tudi nekaj umetniške žilice, pa se zgodi prava magija – kot na vrtu nekaj več kot 80 let stare gospe iz okolice Ljubljane, ki nas je prijazno povabila v svoj zeleni raj.
Zbirateljstvo je navadno zelo intimno in prav zato se je moja gostiteljica odločila, da svojega imena raje ne bo izpostavljala. Z veseljem pa je z mano delila svoje bogate izkušnje in svojo ljubezen do vrta, ki ji že vse življenje pomeni zeleno zatočišče, v katerem polni svojo dušo in se napaja z življenjsko energijo. Prvo, kar sem pri njej opazila, je bila njena mladostna vitalnost. Žareče oči, bister um in navdihujoča milna.
PREBERITE TUDI:
Verjetno ga ni junaka, ki bi pravilno ocenil, da gospa šteje že več kot 80 let. Prepričana je, da ji pri vzdrževanju vitalnosti ključno pomaga prav njen vrt. V njem vedno najde delo, njen um pa je ves čas zaposlen z razmišljanjem, kaj je še treba urediti, izpopolniti ali katero novo rožico posaditi.
Prvi začetki ...
Vrt ob hiši sta z možem začela urejati že pred 50 leti. Ker hiša stoji blizu ceste, sta za zeleno ograjo posadila navadno smreko, ki sta jo nato redno obrezovala. Poleg tega sta na vrt za popestritev dodala nekaj okrasnih rastlin, od katerih so danes ostali le še oreh sredi vrta, dve omoriki in dve cipresi. Ker sta imela doma usnjarsko obrt in je bilo dela ves čas veliko, jima je bila še košnja precej velike zelenice časovni izziv, zato je gospa dolgo časa le zaman hrepenela po cvetočih lepoticah. Njena želja se je končno uresničila, ko se je upokojila, in kmalu zatem se je lotila celovite prenove vrta.
Pred petnajstimi leti je zasadila bršljan, ki je z leti prerastel ogolelo ograjo in danes ponuja kosom udoben prostor za gnezdenje. Gospa ptice zelo rada opazuje in ti so tako domači, da veliko dela na vrtu opravijo kar v družabnem tandemu. Vsako leto je bilo na vrtu tudi več grmovnic in drevnine, sledile so trajnice, tako pa se je želja moje gostiteljice, da bi bilo cvetje na vrtu od zgodnje pomladi do pozne jeseni, končno uresničila. Nepozebnik se prebudi že februarja, zvončki, jarice, črni teloh, narcise, hijacinte, encijan in velikonočnice pa poskrbijo za tako težko pričakovano pomlad.
Lepota v vseh letnih časih
Za sveže pomladansko vzdušje na vrtu skrbijo forsitija, čudovito cvetoči jadikovec in rumeno-bela magnolija, simfonijo cvetenja pa nadaljujejo španski bezeg, glicinija, lesnate potonike in rumeno cvetoči nagnoj. A kraljice njenega vrta so, kot je z velikim ponosom povedala gospa, ko sva stali pred bogato cvetočo okrasno gredico, bradate perunike. Te so proti koncu pomladi zares čudovite, a za njimi ne zaostajajo dosti tudi maslenice in flomis oziroma jeruzalemski žajbelj s svojimi rumenimi cvetovi v nadstropjih. Mak in orlice vsako leto odvržejo seme in se same zasajajo. Kmalu za njimi se razcvetijo še okrasni luki, zvončnica in kavkaška spominčica oziroma brunera.
Poletje na vrtu zaznamujejo tigrasta lilija pa plamenke, ostrožnik, navadni bodoglavec, rudbekija in ameriški slamnik, ki ga gospa redno uživa za krepitev svojega imunskega sistema. Zanimiv je še akant, ki ga skupaj z grškim mitom o nimfi, v katero se je zaljubil Apolon, sogovornica pogosto zasledi tudi v križankah, s katerimi si krajša čas in uri svoje možgane. Proti koncu poletja, navadno v avgustu, se na vrtu razbohotijo cvetovi kan, na cvetenje se pripravlja konjska griva, fige pa so polne sladkih sadežev, ki jih gospa obožuje. Cvetovi host takrat že tako dišijo, da je mogoče njihov vonj zaznati prav po vsem vrtu. Potem pa je tu že jesen – takrat se gospa napaja z lepoto cvetov jesenskih aster, nadvse lepi pa so tudi beli in rožnati cvetovi jesenskih anemon.
Znanje, ki izvira iz strasti
Gostiteljica mi je prijazno pomagala z zgornjim seznamom in vem, da je bila pri tem zelo natančna. Ste začutili, kako opis kar žari od iskrene strasti? Rožice so njena ljubezen in za znanje o njih in vrtu porabi veliko svojega časa. Zime so pri njej rezervirane za branje knjig in zaupala mi je, da ji verjetno ni ušlo prav nobeno od vrtnarskih čtiv, ki jih izdajo naše knjigarne. Iz knjig in revij pridobiva znanje in ideje, ki jih nato tudi z velikim entuziazmom uresniči na svojem vrtu.
Prav to vedoželjno raziskovanje je značilno tudi za zbiratelje. O predmetu, ki ga zbirajo, želijo vedeti čim več, in bolj kot je njihovo znanje široko, bolj predmet zbirateljstva spoštujejo in skozi njega izražajo svoja čustva. Čeprav vrt moje gostiteljice sam po sebi ni zbirateljska zbirka, saj njena pozornost ni usmerjena na zbiranje botaničnih vrst in sort, pa sem skozi njeno zgodbo o tem, kako ravna s svojimi zelenimi ljubljenkami, spoznala, da veliko svoje zbirateljske osebnosti izraža tudi pri urejanju svojih gredic.
In kako vem, da je gospa po srcu strastna zbirateljica? Ko sva si ogledali vrt, me je povabila še v hišo in mi pokazala svojo bogato zbirko krožnikov, ki krasijo stene tako rekoč vsake sobe. Vsak krožnik nosi svojo zgodbo in vsi skupaj tvorijo nekakšno pripoved njenega življenja. A niso krožniki edina njena zbirka. Z zbirateljsko žilico sta se ujela tudi z možem in tako njune zbirateljske zbirke vsebujejo še stare ure, pa kozarčke z vseh koncev sveta, zanimive predmete iz preteklosti … Bolšji trg obiskujeta redno, in ko najdeta kakšno dragocenost, ki jo lahko umestita v svoje zbirke, sta vesela do neba in nazaj. Edini izziv, ki ga imata, je, da v hiši počasi začenja primanjkovati prostora, in prav zato se je gospa v zadnjih letih najbolj osredotočila na zbiranje krožnikov.
Umetniške vrtne skulpture
Ima pa še eno zelo veliko strast. Čeprav gre tudi tukaj v resnici za neke vrste zbirateljstvo, pa mi je zaupala, da se z možem v njej od začetka nista čisto uskladila. Nekoč, ko je obiskala enega od zasebnih vrtov ob dnevu odprtih vrat, je na drugi strani ograje opazila zanimive skulpture. Radovedno se je ozrla čez plot in z navdušenjem ugotovila, da je tam takih zanimivih skulptur še več. Kukala je namreč na vrt slovenskega »Ramazzottija«, Primoža z Brezovice pri Ljubljani, ki ste ga tudi že spoznali v eni od prejšnjih izdaj naše revije. Primož vrtne skulpture ustvarja iz starega železja in umetnine, ki nastanejo, so res prava umetniška dela, s katerimi vrt dobi čarobno karizmo. In te skulpture so mojo sogovornico preprosto začarale …
Prva malce večja vrtna skulptura, ki jo je Primož ustvaril zanjo, je bila železna krojaška lutka, gospa pa si jo je zaželela za prav posebno priložnost: 50-letnico obstoja njihovega družinskega usnjarskega podjetja. Seveda je bil to le začetek. Sprva so bili domači malce skeptični in predvsem prvi, gromozanski železni pajek je v hišo prinesel celo nekaj jeze. A ko so mož in otroci videli, kako te nove pridobitve razveseljujejo njihovo mamo, so nanje začeli gledati z drugačnimi očmi in tudi oni prepoznavati vrednost, ki jih vsaka od vrtnih skulptur prinaša v njihov domači ambient.
V velikih vrtnih umetninah, ki so v resnici dragoceni unikati, polni detajlov in umetniškega ustvarjanja, je moja sogovornica našla še eno strast, morda celo največjo, in od takrat ima Primož nalogo, da vsako leto za gospo ustvari novo skulpturo. Idejo za motiv vedno poda gospa, sama si tudi zamisli, kje na vrtu bo skulptura stala, nadarjeni umetnik pa nato po svojem navdihu zamisel uresniči in z njo neskončno razveseli naročnico, ki ji ljubkovalno pravi kar »mama«. Skupaj pravzaprav delujeta kot umetniški tandem, to svoje zanimanje za kiparstvo in ustvarjanje z rokami pa sogovornica pripisuje tudi zapisu v svojih genih – njen pokojni brat je bil priznan kipar in restavrator, ki je večino svojega življenja preživel v tujini in je s svojim delom navduševal tudi sestro ter tako gradil njeno spoštovanje do umetnosti.
Prav zaradi umetniških skulptur je vrt, ki sem ga tokrat obiskala, še toliko bolj poseben in zanimiv, lastnica pa ima v mislih še kar nekaj »projektov«. Za zdaj pomenijo izvir njene vitalnosti, nekoč pa bodo dragocena zapuščina za njene potomce. Prav tako kot njen čudoviti vrt in pozitiven vzor, ki ga s svojo strastjo do vrtnarjenja ves čas prenaša. Hvaležna sem ji, da je delček tega dovolila deliti tudi z vami, dragi bralci.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
