Kengo Itou, Pixabay

Vrtnice so rastline, ki že od nekdaj burijo našo domišljijo, občudujemo jih in ni ga ljubiteljskega vrtnarja, ki si jih ne bi želel vzgajati na vrtu. Nepregledna množica oblik in barv cvetov, razrasti in vonjav nas vabi, da znova in znova sanjarimo o novih rastlinah, čeprav nam na vrtu zanje zmanjkuje prostora. Nekatere kupimo, druge pridobimo s potaknjenci, ki si jih izprosimo pri znancih ali sosedih, ali pa se lotimo celo razmnoževanja s cepljenjem.

PREBERITE TUDI:

Rože

Osvežilna aroma vrtnic damaščank kot poletni prestiž v kulinariki

Okrasni

Poletno vzdrževanje trajnic

Znanih in manj znanih vrtnic je torej dovolj, toda imeti vrtnico, ki bi bila samo naša, bi bilo svojevrstno doživetje. Takšna vrtnica nikoli ne bo postala tržno zanimiva, bo pa samo naša in zato nekaj izjemnega.

Lahko to sploh naredimo?
Kako?
Odgovor je: »Z opraševanjem!«

Pixabay

Postopek

Oprašujemo v suhih dneh zgodaj zjutraj, s cvetovi, ki so odprti malo bolj od popka. V tej fazi pelod (moška gameta), ki še ni čisto dozorel, še ni prišel iz prašnice oziroma iz majhnih rumenih zadebelin na vrhu prašnikov, ki so nameščeni okoli vrha ali brazde ženskega razmnoževalnega aparata.

Cvet vrtnice naslonimo na rob steklenega kozarca, odstranimo cvetne liste in s škarjicami pri dnu odrežemo vse prašnike, tako da padejo v kozarec. Kozarec postavimo v suh prostor.

Naslednji dan ga pretresemo, da pelod pade iz prašnic. Zdaj izvedemo pravo oprašitev. S kazalcem vzamemo pelod vrtnice, pripravljen dan prej, in ga podrgnemo po brazdi druge vrtnice. Oprašeno vrtnico nato pokrijemo s stožcem iz papirja, zato da preprečimo kontaminacijo s pelodom drugih vrtnic.

V naslednjih dneh, če vse poteka tako, kot mora, pride do oploditve. Pelod vzklije, se združi z jajčecem v plodnici in plod se začne debeliti.

Pixabay

Jeseni šipek, kot imenujemo plod, dozori. Ta plod takrat olupimo z ostrim nožem in ven vzamemo semena.

Prst na gredici naj bo mešanica šote, peska in vrtne zemlje v enakih deležih. Semena posejemo v vrstah, drugo zraven drugega, tako da lahko takoj ločimo močne rastlinice, tiste, ki hitro rastejo in bodo prevladale v boju za svetlobo. Rastline nato še dve leti gojimo v rastlinjaku in jih nato na prostem razmnožujemo s cepljenjem ter potem več let opazujemo, kako so odporne proti podnebnim vplivom in boleznim.

Čez nekaj let bodo grmi s cvetovi pokazali značilnosti, ki so jih pridobili od enega ali drugega od staršev, v srečnem primeru bodo to najboljše značilnosti obeh. Za prvo razmnoževanje z opraševanjem izberimo vrtnici sorodne vrste, na primer dve čajevki, grmasti vrtnici ali vzpenjavki.