Poletna vročina ne ugaja vedno vsem vrtninam
Vrtnine po večini za obilno in zdravo rast potrebujejo veliko sončnih žarkov. Zato tudi zelenjavni vrt navadno postavimo na sončna mesta, da bi jim zagotovili kar najboljše možnosti. A zadnja leta so temperature poleti vedno višje in tako kot nam tudi rastline takih ekstremov ne marajo več. Še posebno nekatere …
V zadnjih 15 let so vroča poletja stalnice in v vsaj nekem obdobju čez poletje temperature sežejo visoko nad 30 oC, kar nam v zelenjavnem vrtu povzroči kar nekaj težav. Izzivi se pojavijo še posebno s fižolom, pa solato, špinačo, cvetačo in brokolijem. To so vrtnine, ki jih pridelujemo samo v hladnejšem delu poletja in dobro je vedeti, kako jim lahko pomagamo, ko nas presenetijo previsoke temperature. Lahko pa že vnaprej take razmere predvidimo in tveganje zmanjšamo z izborom pravih sort.
Sorte solat za vroče poletje
Pri solati je ključno, da poznamo sorte, ki jih sejemo. V današnjem času je na trgu toliko različnih sort, da je o tem težko pisati natančno. Pa vendarle se bom lotila predvsem naših starih, zdaj jim rečemo lokalnih sort, včasih pa so se imenovale domače ali celo avtohtone sorte.
PREBERITE TUDI:
Solata je rastlina, ki je močno odvisna od dolžine dneva, v dolgem dnevu pa vedno rada zacveti. Večina naših starih sort ne dela dobro poleti. Radi se sicer ponašamo s tem, da so naše sorte prilagojene našemu podnebju in zato najprimernejše za nas. To je v teoriji res, a vsi, ki že nekaj časa tlačimo to zemljo, vemo, da se je vreme v zadnjih 15, 20 letih tako spremenilo, da se mi zdi včasih celo čudno, da mnogi še govorijo o tem.
Nekoč so bile temperature nad 30 oC poleti prej redkost kakor običaj, danes pa je ravno nasprotno. Zato so naše odlične sorte, kot je ljubljanska ledenka, pa tudi leda, braziljanka, primernejše za pomlad, sejemo jih do sredine aprila in potem ponovno v juliju ali celo avgustu. Za poletje pa so primerne sorte, kot je great lakes, ki je pri nas res že desetletja, a je vseeno tuja sorta, dalmatinska ledenka, predvsem pa vse sorte, ki ne delajo glav, ampak rozete. Te namreč lahko uporabljamo tudi, ko še niso popolnoma razvile glave.
Prav tako pa vročino poletja dobro prenaša sredozemski tip solate – romanska solata. Pri nas lahko njeno seme kupujemo že kar nekaj let, a se zanimivo še ni dobro razširila. Gre za štrucast tip solate. Mogoče je nekateri (še) ne marajo, ker naj bi imela trd in grob list. A to sploh ni resnica, njeni listi so pravzaprav izredno krhki in okusni. Obstajajo rdeče in zelene oblike. Poskusite kdaj, boste videli, kako okusna je.
Solata iz sadik ima manjšo tendenco uhajanja v cvet kakor tista, ki je neposredno sejana. Vendar morajo biti tudi sadike primerno vzgojene in ne smejo biti zastarane. Predvsem pa je prednost sadik v tem, da si lahko vsakih 14 dni posadimo nekaj novih rastlin.
Ne pozabite tudi, da se poleti najslabše obnesejo puljene sadike. In še zadnji nasvet: solato posadimo v senco visokih rastlin, najbolje paradižnika, sladke koruze ali visokega fižola. Tam bo veliko bolje uspevala. Seveda pa nikjer ne piše, da je ne smemo zasenčiti.
Poletne stročnice
Stročnice, s fižolom na prvem mestu, so seveda stara slovenska zelenjava, brez katere mnogi na vrtu še vedno ne morejo. Ob tem marsikdo pozabi, da spada grah v zelo zgodnjo pomlad, da ga sejemo že februarja, če je le mogoče. Aprilske setve se tako kot pri bobu pogosto ne obnesejo, saj jih lahko uniči vroč julij.
Fižol je nekje vmes. V letošnji hladni pomladi ima obilico težav, a ga pozneje močno moti tudi vročina. Ko gredo temperature nad 30 oC, ni več oprašitev, seveda tudi oploditve ne, zato cvetovi odpadajo. Ko pa vročini sledi deževno obdobje, ga rade napadejo pršice.
Naj vam torej ponudim nekaj nasvetov, kako tudi v vročem poletju imeti nekaj od stročnic. Prvi nasvet je seveda, da sejemo več nizkega fižola, tako za stročje kakor za vsaj mlado zrnje. Nizki fižol bolje prenaša vročino. Visoki fižol sejemo šele v sredini maja, da ne naredi preveč listne mase. Moji Štajerci pa stročje sorte radi sejejo še enkrat konec junija. In najpogosteje prav ta setev uspeva bolje kakor zgodnje setve. Setev ob koruzo, ki ponudi oporo, ima prav tako manj težav. Seveda pa ob koruzo sejemo samo tri do največ pet zrn, pa še to na vsako tretjo rastlino. Smiselno je poznati tudi sorto koruze, da je dovolj močna in visoka.
Namesto stročjega fižola lahko posejemo dolgo vigno. Na videz je podobna fižolu, vendar običajno ni tako visoka in gosta. Nekoč, v prejšnjih časih so jo imenovali kilometrski fižol. Naredi stroke, dolge tudi pol metra in več. A nikakor ne čakajte na takšno dolžino, saj takrat postane lupina trda. Ni nitasta, je pa res trda. Trgajte povsem mlade stroke, nekje do 30 cm dolžine. Ti so masleni, mehki in se hitro skuhajo. Za dolgo vigno in tudi nizki fižol velja, da se vsi stroki trgajo sproti. Potem nastavlja nove cvetove. Če se čaka predolgo, neha cveteti in pogosto ne začne več znova. Zato le pridno trgajte, presežke pa zamrznite ali vložite.
Ljubitelji zrnatega fižola, predvsem mladega, svežega, mlečnega zrnja, pa lahko posejejo nekaj rastlin fižola lima. Ponovno gre samo za sorodnika našega fižola, ime pa še pove, da prihaja iz Južne Amerike. Zato vročino veliko bolje prenaša. Je pa nekoliko drugačen od dolge vigne, saj je precej bujna rastlina. V živo zelenih strokih najdemo zelo velika, a popolnoma ploščata zrna. So odlična v mlečni zrelosti, prav tako pa lahko poberemo suha za zimske fižolove juhe.
Leča in čičerika
Ti dve stročnici sta v zadnjih letih pridobili veljavo. Še vedno moram opozoriti, da sta to res toploljubni stročnici in niti ne poskušajte z neposredno setvijo pred sredino maja. Letos na primer čičerika v začetku maja sploh ni kalila. Obe stročnici bosta čudovito uspevali v poletju, kot je bilo lansko, če pa bo letošnje poletje tako vlažno, kot je pomlad, lahko ostanemo celo brez pridelka. To moramo pač vzeti v zakup. Čeprav ju pogosto tudi jaz omenjam skupaj, sta to seveda dve povsem različni stročnici, ki pa sta si v sorodu.
Leča izvira iz toplih krajev Sredozemlja, zato jo sejemo šele, ko ima zemlja vsaj 20 oC, to je v Sloveniji še vedno v sredini maja. Zato pa odlično prenaša sušo in vročino. Rastlina je grmičasta, do pol metra visoka, cvetovi so majhni in neopazni. Pojavijo se v pazduhah listov. Strok je majhen, napihnjen, v njem pa najdemo največ tri zrna. Leč je veliko vrst, zelena, rumena, rdeča in črna so najpogostejše. Uživamo suho zrnje, zelo okusni so tudi kalčki. Pri tem je treba vedeti, da kuhamo zrnje rdeče in rumene leče samo 20 minut, saj nam drugače razpade v pire. Zeleno in rjavo lečo kuhamo od 30 do 40 minut. Za kalčke uporabimo samo cela zrna, zato lečo najprej preberemo. Zrnje nato splaknemo pod curkom vode in damo nakaljevati na toplo. Po tednu dni poženejo centimeter dolgi kalčki, ki imajo pikanten okus. Skuhamo jih in uporabimo v zelenjavnih juhah in solatah.
Da je leča zrela, prepoznamo po strokih, ki porjavijo. Stroke potrgamo in zrnje hranimo čez zimo kar v strokih. Luščimo sproti po potrebi. Tako se veliko bolje ohrani. Po obiranju rastline porežemo, korenine pustimo v zemlji, nadzemne dele pa narežemo in damo na kompost.
Čičerika je še bolj občutljiva v hladnem vremenu. Zato jo res sejemo zelo pozno. Pred setvijo je smiselno seme namočiti, svetujem, da ga namočimo v kamilični čaj ali celo uporabimo pripravke, ki vsebujejo bakterijo Bacilus amyloliquefaciens (RastiP) ali glivo Phytium oligandrum (univerzalni fungicid ali Polyversum).
Obe stročnici lahko pridelamo s sadikami, da zagotovimo toplo in vlažno okolje vsaj v začetku njunega življenja.
Poletne špinače
Špinača se pri nas imenuje tako jed kakor rastlina. A rastlina špinača je namenjena samo poznojesenski ali zgodnjepomladanski pridelavi. V dolgem dnevu takoj zacveti. Seveda si jo pozimi lahko nasejemo toliko, da jo potem zamrznemo in uživamo tudi poleti. A vendarle je poletna sveža špinača za mnoge še vedno njihova velika želja.
Seveda prav rastline, ki ji rečemo špinača (Spinacia oleracea), poleti ne moremo imeti na vrtu. Vendar lahko namesto nje posejemo kar nekaj rastlin, ki imajo v jedi, ki ji rečemo špinača, tako rekoč enak okus. Vsi najbolj poznate blitvo ali mangold. V bistvu nam da lahko ena rastlina blitve toliko zelene mase kakor cela greda špinače. Ima tudi manj težav kakor špinača. Samo ne nasedajte tistim, ki pravijo, da lahko blitvo pridelujemo v senci. Tam bo ušiva in tudi zbolela bo. Če jo napadejo uši, jo lahko poskušamo rešiti s pelinovim čajem ali pripravki iz piretrina, lahko pa jo preprosto porežemo in počakamo, da poženejo novi listi. Le redko se bo napad listnih uši ponovil. Brez težav blitva tudi prezimi na prostem in tako imamo še vsaj eno rezanje tudi spomladi.
Druga rastlina, ki pa prav obožuje poletno vročino, je novozelandska špinača. Gre za plazečo rastlino, ki v poletni vročini raste izredno hitro. V enem poletju dobimo z nje ogromno listne mase. Tudi sama sem jo pokusila in naj povem, da po receptu za špinačo jed sploh ni imela drugačnega okusa. Je odlična rastlina, ki pokrije tla pod paradižnikom za tiste, ki ne marajo zastirk. Do zdaj še nisem opazila, da bi mi jo jedli polži. Zanimiva je tudi v loncih, saj je povešave rasti. Ne potrebuje pa velikega lonca.
Ti dve »špinačnici« sta zame najbolj zanimivi za poletje. A še ena je, ki je zelo lepa, okrasna, je pa plezalka oziroma potrebuje oporo. To je malabarska špinača. Tudi to pogosto sadim kar v lonec, moram pa priznati, da je tako lepa, da se mi jo kar smili rezati.
Namesto rukole poletni ali užitni tolščak
Nikakor ne smem pozabiti na še eno, res enostavno rastlino. Tako nezahtevna je, da njenega divjega sorodnika mnogi celo štejejo za nadležen plevel. Nekje sem prebrala, da če bi šlo za olimpijskega športnika, bi bil tolščak ali portulak Michael Fred Phelps, ameriški plavalec z velikim številom olimpijskih medalj. Toliko koristnih snovi vsebuje oziroma je po vsebnosti le-teh celo na prvih mestih med vrtninami. Predvsem po vsebnosti vitamina A, ki ščiti membrane pred prostimi radikali, je zagotovo med prvaki. Ima tudi veliko vitamina C in vitamine iz skupine B, riboflavin in niacin – tu sicer ne bi dobil zlate medalje, prav gotovo pa bi se boril za deseterico. Vsebuje tudi veliko kalija, približno toliko kot banana ali avokado. Potem pa so tu še številni minerali, magnezij, kalcij, železo in nekateri nujno potrebni mikroelementi.
Najzanimivejša zgodba pa so omega-3-maščobne kisline, ki so dragocene kot preventiva pred boleznimi. Tolščak vsebuje petkrat več omega-3 kot špinača. Uporabljamo ga lahko svežega, kot dodatek k solatam, namazom, na hitro prepraženega v voku ali kot špinačno jed.
Razlika med užitnim poletnim portulakom (tolščakom) in njegovim divjim sorodnikom je predvsem, da gojeni ni nasilen, invaziven in ga zlahka krotimo na njegovi gredici. Divji pa se hitro zaseje in ena rastlina lahko zavzame tudi velik del površine. Mnoge jezi. A naj povem, da je kot podsetev kapusnicam odličen varuh teh rastlin pred bolhačem.
Nekatere pa vroče obožujejo ...
Nekaterih vrtnin pa vročina ne moti. To so predvsem plodovke, ki se jih poleti res lahko do sitega najemno. In ne samo paradižnika, plodovk je resnično veliko. Vsaka ima svoj namen in prispeva košček v mozaiku našega zdravja. Zanimivo se mi zdi, da so v tako kratkem času mnogi Slovenci pozabili, da imamo za to izraz sezonska hrana. Pozimi bi jedli neokusen paradižnik, poleti pa na vsak način želijo solato ali celo špinačo.
Veste, naši predniki so prav dobro vedeli, kdaj se kaj je. Telesa potrebujejo drugo hrano v vročini kakor pozimi, ko je hladno. Pa vseeno nekatere stvari lahko pridelamo tudi v vročem poletju, če si jih res tako želimo. Zato je lahko vrt ves čas posejan, tako v vročem kakor v nekoliko bolj prijetno toplem vremenu.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
