Novozelandski lan – eksotična rastlina za okras in naravno teksturo vrta
V poletnih zasaditvah pogosto izstopa rastlina z ozkimi, suličastimi listi, ki so lahko zeleni, črtasti ali rdeči, pokončni in dobro pripravljeni na vse vremenske razmere, ki jih poletje prinaša. Malo manj ima novozelandski lan rad naše zime, zato ga takrat pospravimo s teras v varno zavetje. Kjer so zime milejše, pa prezimijo tudi na prostem.
Rastlina, o kateri govorimo, je novozelandski lan. Prerašča obalni rob predvsem južnega dela južnega otoka Nove Zelandije, kjer uspešno kljubuje močnim vetrovom, obilnim padavinam, morskemu pršcu in močni sončni pripeki. In to zelo uspešno, saj je dobro prilagojena na življenje v skromnih, skalnatih razmerah. Domačini v teh koncih so v rastlini prepoznali čudovite supermoči: hranilno in zdravilno vrednost ter izjemno trpežnost rastlinskih vlaken. Zelo verjetno je zaradi vseh teh uporabnih vrednosti rastlina dobila tudi slovensko ime, čeravno z lanom (Linum sp.) botanično nima prav veliko skupnega.
PREBERITE TUDI:
Značilnosti
Novozelandski lan ali Phormium tenax je zimzelena šopasta trajnica iz družine zlatokorenovk (Asphodelaceae). V naravi jo najdemo na obalah Nove Zelandije in na otoku Norfolk. Iz enega listnega nodija izrašča več generacij listov. S tem si rastlina zagotovi preživetje v primeru objedanja živali. Listi so svetlozelene barve, v višino zrastejo od enega do skoraj dveh metrov. Visoko nad liste se poleti vzpne cvetno steblo, na katerem so rumeni ali rdeči cvetovi, polni nektarja, s katerim se hranijo ptiči. Listi so ozki, podolgovati, pokončni, s starostjo se malo povesijo. Tudi kadar jih močno prebičajo vetrovi, se ne pretrgajo, saj so zgrajeni iz močnih in gostih vlaken, ki jih skupaj drži lepljiva sluz.
Novozelandski lan njegovi uporabni vrednosti navkljub gojimo predvsem kot okrasno rastlino. Poleg osnovne različice z zelenimi listi so na voljo tudi listi v rdečih in bronastih odtenkih ter črtasti listi. Sorte se med seboj razlikujejo tudi po višini listov in barvi cvetov. Če jih gojimo kot posodovke, jim privoščimo primerno veliko posodo, sploh če jih bomo kombinirali z drugimi sezonskimi rastlinami.
Vzgoja
Izberemo substrat, ki ohranja vlago, vendar je tudi dobro odceden. Pri zelo globokih posodah spodnji del napolnimo z glinoporjem. Glinopor lahko uporabimo tudi kot zastirko, da je zalivanje bolj čisto opravilo. Za izrazitejšo barvo listja dognojujemo z gnojili za list. Po koncu poletne sezone rastline novozelandskega lana prestavimo v le malo ogrevan prostor za čez zimo – potrebuje enake pogoje kot citrusi in oleandri. Pozimi ne gnojimo in le minimalno zalivamo.
Uporabnost
Maori, novozelandski domačini, so predstavljeno rastlino zelo spoštovali in cenili njene hranilne ter zdravilne učinkovine. Iz cvetnega nektarja so nabirali naravno sladilo, sluzasto snov iz listov pa so uporabljali pri celjenju ran in manjših opeklin – enako, kot so ameriški domačini uporabljali liste aloje. Še najbolj pa so cenili njena rastlinska vlakna, saj so bila osnova za preživetje na otoku. Iz njih so izdelovali tako jadra in vrvi za ribiške čolne kot tudi vrvice za ribiške trnke. S prepletanjem gostejših vlaken so izdelovali mnogotere predmete, od natikač do predpražnikov.
Vlakna iz listov okrasnih sort so ravno tako uporabna na vrtu, uporabite jih lahko za privezovanje drugih rastlin k oporam. So zelo trpežna, hkrati pa veliko bolj prijazna do okolja kot plastična vlakna.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je strokovna sodelavka Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, kjer skrbi za organizacijo zabavnih in izobraževalnih dogodkov za ljubitelje rastlinskega sveta, hkrati pa skrbi tudi za predstavitev posebnih rastlinskih vrst iz široke botanične zbirke botaničnega vrta. Vabi vas, da Botanični vrt Univerze v Mariboru čim prej obiščete tudi sami. Za oglede je odprt vsak dan, od ponedeljka do nedelje med 9:00 in 10:00. Več informacij najdete na spletni strani http://botanicnivrt.um.si.
