okus mentola na vrtu

Dovolite mi, da vas tokrat popeljem v svet arom po mentolu. Zdaj bo tudi ravno pravi čas, da jih spoznamo – z mentolovo aromo se namreč poleti lahko prijetno ohladimo in osvežimo.

Gorska kojotova meta
Zagotovo je odkritje te rastline eno od najlepših presenečenj, ki sem jih doživel to leto. Ljubkovalno jo imenujem kar mala »barabica«, predvsem zato, ker ima že mlada rastlina izjemno močan vonj mentola, ki te že skoraj zapeče v nosu.

Monardella odoratissima oz. gorska kojotova meta ali tudi gorska melisa je trajnica, cvetoča rastlina, ki raste v gorskih gozdovih. Je predstavnica družine met (Lamiaceae), katere glavna značilnost je ravno vonj po meti. V naravi »barabico« najdemo v gorskih gozdovih nad 600 metri in pod 3.100 metrov. Njeno naravno rastišče so številna gorska območja severne Kalifornije, vključno z gorovjem Klamath in obalnimi verigami Severne Kalifornije, Cascade Range, Sierra Nevade, planoto Modoc, White Mountains in gorovjem Inyo. Zunaj Kalifornije jo najdemo še daleč proti severu, vse do Washingtona, na vzhodu pa do Utaha in zahodnega Kolorada.
PREBERITE TUDI:
Kojotova gorska meta je pokončna do razprostrta trajnica, ki je lahko pri dnu olesenela. V višino se giblje od 30 centimetrov do enega metra. Rastlina je lahko gladka temno zelena ali pa dlakava temno sivo-zelena, z mnogo vmesnimi prehodi. Pogosto je posejana z žlezami, ki ob dotiku rastline sproščajo močan vonj po meti. Listi so lahko suličasti do jajčasti in imajo gladke robove. V dolžino merijo do 4,5 centimetra.
Barva cvetov je od bele in bledo rožnate do svetlo modrikasto vijolične. Socvetje je glavica, ki je lahko velika od 10 mm do 25 mm, s širokimi z zunanjimi lističi in notranjimi listi, ki obdajajo številne cvetove kot skodelica. Ti lističi so lahko dlakavi ali gladki, včasih pa imajo rožnato ali vijoličasto barvo. Čašica, ki je znotraj teh listov, je dlakava in ima pet rež. Venček je cevast in ima dve ustnici. Zgornja ustnica je pokončna in ima dva režnja, spodnja ustnica pa je ukrivljena navzdol in ima tri režnje. Cvet ima štiri prašnike. Zelo so privlačni za metulje, ki so njihov glavni opraševalci.

Kojotovo gorsko meto je enostavno gojiti kot vrtno rastlino. Čeprav se uvršča v družino kovnic, večina predstavnikov tega rodu ne zraste iz koreninskih poganjkov. Vseeno pa jih je še vedno mogoče enostavno razmnoževati iz potaknjencev. »Barabica« bo na vašem vrtu lepo rasla na polnem soncu, dobro pa uspeva tudi v sredni senci. Pozno jeseni ali zgodaj pozimi jo lahko narahlo obrežemo, da ustvarimo bolj grmasto rastlino, saj se sicer lahko razpotegne. Z obilnimi cvetovi nas bo razveselila kadarkoli od aprila do avgusta.
Jamajška drevesna meta
Še ena od rastlin, ki me je pozitivno presenetila, je zagotovo jamajška drevesna meta oz. Satureja vinimea, ki je tudi predstavnica družine usnjatic. Je trajni drobnolistni sorodnik mete z veliko rastjo in zelo močnim okusom mete. Drevesna meta doseže višino od šest do osem metrov z olesenelim steblom. Sezonsko obrodi tudi obilne majhne bele cvetove.

Jamajška drevesna meta raste iz semen in potaknjencev. Ker je malce trmasta in včasih ne uspe takoj, je priporočljivo, da podtaknemo več rastlin naenkrat. Drugače je zelo nezahtevna rastlina. Raste bolje kot vse druge mete, ki sem jih že poskusil. Najraje ima polno sonce, lahko tudi delno senco. Vse, kar potrebuje od nas, je, da jo obrežemo do želene oblike in jo po potrebi pognojimo.
Uporabljamo jo lahko kot nadomestek za meto, lahko pa si z njeno pomočjo pripravimo tudi hladno zdravilno kopel. Glede na to, da ta tvori veliko listne mase, uživamo samo mlade liste, saj ni razloga, da bi posegali po manj kakovostnejših, starejših. Odlični so v čajih, juhah, solatah in kariju.
Okroglolistna meta
Ena izmed zanimivejših rastlin, ki je na mojem »radarju«, da jo dodam v svojo zbirko, je tudi okroglolistna meta. Zelo je razširjena in lokalno pogosta v deževnih gozdovih, pogosto na kamnitih mestih, v vzhodni polovici Novega Južnega Walesa in južni polovici Viktorije. Pojavlja se tudi v severni in vzhodni Tasmaniji, vendar je tam manj pogosta in je pod tasmansko vlado navedena kot ranljiva vrsta.

Prostanthera rotundifolia je vrsta cvetoče rastline iz družine mete Lamiaceae in je endemična za jugovzhodno Avstralijo. Je pokončen grm z aromatičnimi vejami, pokritimi s kratkimi dlakami in žlezami, jajčasto do bolj ali manj okroglih listov in vijoličastimi do vijoličastimi ali rožnatimi cvetovi na koncih vej.
Pokončen, kompakten do razširjen grm navadno zraste od pol do 3 m visoko in od 1,5 do 2,5 m široko. Listi so dolgi od 3 do 20 mm in široki od 3 do 15 mm, rastejo pa na peclju dolžine od 2 do 8 mm. Njeni cvetovi so razporejeni v pazduhah listov blizu koncev vej z brakteoli, ki pa odpadejo, ko se cvet razvije. Cvetni listi so dolgi od 2 do 8 mm in tvorijo cev v obliki skodelice. Cveti od septembra do novembra.

Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se