Vrtnarske razstave – kako in kje iščemo vzore za svoje vrtove?
Vrtoljubcem in ljubiteljem rastlin je obiskovanje vrtnarskih razstav v veliko veselje, na njih pa lahko poleg tega, da si "napasemo oči", pridobimo veliko idej tudi za domače vrtove. Pa je tisto, kar vidimo na razstavnem prostoru res uporabno tudi v domačem vrtu?
Od davnih časov pa do konca prejšnjega tisočletja so ustno izročilo in zlasti knjige veljale za najboljši vir informacij. Imele so seveda znane avtorje in znan čas ter okoliščine, v katerih so nastale, zato jih je bralec lahko ovrednotil. Danes je vlogo informatorja v dobršni meri prevzel striček Google, ki ponuja vse in še več, a velika večina informacij nima znanega avtorja in poleg iskanega ponudi še veliko drugega, kar zahteva nujno sito in rešeto. Še več konkretnih napotkov in rešitev (seveda tudi vrtnarskih) nam ponujajo družbena omrežja, kjer lahko vsakdo napiše, kar mu trenutno pade na pamet, pa naj o neki temi ve zelo veliko ali pa prav nič.
Tako smo ob nešteto informacijah velikokrat tako zbegani, da recimo sploh ne vemo več, ali smo res že vse zamudili pri sajenju trajnic in kam naj kaj v resnici posadimo. Na ti dve vprašanji namreč ni kratkega in jasnega odgovora. Pa sprašujemo se, kaj je v trendu oziroma česa pa zares ne smemo posaditi, da ne bomo videti nazadnjaški, in še na tisoče vrtnarskih vprašanj si navsezadnje ne znamo odgovoriti, pa čeprav poskušamo spremljati vse, kar so povedali uporabniki teh omrežij.
PREBERITE TUDI:
##ARTICLE-1805793##
##ARTICLE-1817665##
No, vrtnarski radovedneži, tako poklicni kot amaterski, z velikim veseljem iščemo informacije tudi po vrtnarskih razstavah in vzorčnih nasadih doma in po svetu. Vedoč, da je tu pač skoncentriranega največ znanja in izkušenj. A tudi tu moramo obiskovalci in »učenci« poznati kontekst posamezne razstave, sicer morda ne bomo prav razumeli sporočil, ki so namenjena obiskovalcem. Dometi in nameni posameznih vrtnarskih razstav so namreč lahko zelo različni.
Stalne razstave, namenjene predvsem izobraževanju
Vsekakor so najbolj verodostojni in poučni demonstracijski in učni vrtovi vrhunskih učnih ustanov, ki vzgajajo vrtnarje, oblikovalce vrtov in krajinske arhitekte. Nam najbližji, ne samo geografsko, so avstrijski in nemški. Tam lahko spoznavamo trajnice v vrtnem okolju v različnih letnih časih in seveda načine njihovega medsebojnega druženja.
Kot verodostojen vir znanja o rastlinah vsekakor štejemo celo mrežo botaničnih vrtov po svetu. Številni so morda skromni po svojih površinah in ne delujejo atraktivno, a nam lahko ponudijo vpogled v silno bogastvo rastlinskih vrst in pomembno prispevajo k izobraževanju botaničnih in vrtnarskih strokovnjakov. Najstarejši v Evropi je v Padovi, med zelo starimi in zelo prepoznavnimi pa je tudi naš ljubljanski. Nekaj čisto posebnega je seveda londonski, ki ima poleg znanstvene tudi izrazito rekreativno in turistično noto.
Stalne vrtnarske razstave, namenjene stroki in zlasti turizmu
Urejeno in tudi atraktivno vrtnarsko oplemeniteno okolje je sestavni del številnih turističnih biserov po svetu. Ne moremo si zamisliti starih angleških in škotskih dvorcev, ki so urejeni za turistični obisk, brez zanje značilnih in skrbno negovanih parkovskih in vrtnih nasadov. Londonski botanični vrt, ki je nastal v kolonialnih časih, obsega ogromen rastlinjak za tropske rastline in mnogo hektarjev površin, na katerih raste na milijone rastlin, od ogromnih dreves, vsakovrstnih grmovnic in plezalk do umetelno oblikovanih nasadov trajnic, veličastnih vodnih motivov z vodnimi in obvodnimi rastlinami, obširnih trat in vsega mogočega, prinesenega s širnega sveta. Ta botanični vrt obiskujejo turisti z vsega sveta in seveda služi kot park oddiha tudi domačinom. Ob lepem vremenu se tu kar tare obiskovalcev. Tu dobivajo ideje številni oblikovalci vrtov, tako poklicni kot ljubiteljski.
Turistični otok Mainau na meji med Švico in Nemčijo je v resnici en sam negovan park s številnimi rastlinski in seveda tudi drugimi atrakcijami, ki privablja obiskovalce od blizu in daleč. Nemški rozariji, v katerih ne rastejo samo vrtnice, ampak tudi mnogo trajnic in drevnin, so zanimivi tako za strokovnjake kot tudi za turiste in ljubitelje vrtov. Po Evropi je tudi starih dvorcev, odprtih za turizem, ki imajo seveda tudi atraktivno urejene vrtove. Nekateri bolj, drugi manj posrečeno poskušajo posnemati tudi zgodovinske vrtove. Med njimi seveda prednjači Versailles v bližini Pariza. Dunaj je tudi nekaj posebnega s svojimi zgodovinskimi vrtovi, pa Firence z renesančnimi in drugimi vrtovi in še veliko je drugih, ki privlačijo tako strokovnjake kot običajne turiste.
Tudi v Sloveniji imamo ustanove z atraktivnimi parki in vrtovi. Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj sta odprta za obiskovalce večji del leta in pripravljata še dodatne zanimivosti, zlasti v obliki vrtnarskih razstav, recimo čebulnic in enoletnic ali vrtnic. So torej nekakšna vsakoletna »božja pot« vesoljnega občinstva in hkrati pokažejo možnosti vrtnarskega ustvarjanja z določenimi rastlinami, poskušajo oblikovati okus širokih množic oziroma prispevati k dvigu splošne vrtnarske kulture naroda, predvsem pa so turistična zanimivost.
Le nekaj dni trajajoče vrtnarske razstave
Nekatere vrtnarske razstave, organizirane v zaprtih prostorih, so poslovnega značaja in so namenjene predvsem poklicnim vrtnarjem in trgovcem. Zato se poleg prave vrtnarske ponudbe tudi ne branijo vsakovrstnega kiča, kot sta plastično cvetje in živopisan, umetno pobarvan kamniti drobir za oblikovanje »mrtvih vrtnih motivov«. No, uporaba teh pripomočkov je seveda najbližja tistim modernim vrtnarjem, ki rastline in njihovo gojenje bolj slabo poznajo in se zato pač zatekajo k instantnim rešitvam z mrtvimi materiali. Nam najbližja takšna sejma sta v Padovi in Milanu. Zlasti nemški in nizozemski poslovni sejmi ter razstave so pozimi in zelo zgodaj spomladi, ko je čas za sklepanje trgovskih poslov. Imajo široko in bolj ali manj redno mednarodno udeležbo razstavljavcev in obiskovalcev.
Povsem drugačen namen in drugačen značaj ima sloviti londonski Chelsea Flower Show. Ta je resnična paša za oči in prikazuje marsikaj, kar je že prav nadrealistično, in zato seveda med običajnimi smrtniki ne more najti posnemovalcev. Vsekakor pa vzbuja občudovanje in čudenje in je resnično pravi šov.
Vrtnarski prodajni sejmi
Po obsegu in raznovrstnosti ponudbe mnogo manjši in skromnejši so vrtnarski prodajni sejmi, ki so lahko organizirani na prostem ali v zaprtih prostorih. Namenjeni so splošni publiki in direktni prodaji obiskovalcem. Nekateri imajo samo vrhunsko ponudbo redkih rastlin, zato privabljajo tako radovedneže kot tudi poznavalske ljubitelje. Takšnih je po Evropi kar precej in potekajo od pomladi pa do jeseni, skoraj vedno na prostem.
Drugi so običajno organizirani na pokritih površinah, so po obsegu večji in imajo bolj pisano paleto ponudbe. Poleg kakovostnih rastlin ponujajo tudi »profane rastlinske materiale«, namenjene tistim, ki o rastlinah ne vedo veliko in kupujejo le z očmi. Takšne premami tudi že v februarju ali marcu cvetoča sivka ali vrtnice, ki recimo čisto »nenaravno« cvetijo hkrati s telohi. Nam najbližji takšen je v italijanskem Pordenoneju. Take že od devetdesetih let poznamo tudi v Sloveniji. Na začetku so bili zelo uspešni, potem pa so se izpeli in skoraj zamrli.
Od pomladi do jeseni trajajoče vrtnarske razstave
To področje sem pustila za konec. A ne zato, ker bi bilo manj pomembno, ampak zato, ker je v resnici najbolj pomembno. Prav na teh razstavah, ki so namenjene tako strokovnjakom in tudi širokemu občinstvu, željnemu estetskih užitkov in novih znanj, se lahko največ naučimo.
Na velikih površinah tu srečujemo najrazličnejše rastline, nežive elemente parkov in vrtov, vkomponirane v prostor in soseščino drugih rastlin. Tu lahko vidimo rastline skozi čas in ne samo takrat, ko menimo, da so najlepše, kot se to dogaja na nekajdnevnih ekshibicijah. Zato se tu največ lahko nauči tisti, ki tako razstavo obišče večkrat v istem letu. A tudi če jo obiščemo le enkrat, bomo začutili rastline in njihov normalni razvoj skozi letne čase v njihovem naravnem vrtnem ambientu. Torej njihovo normalno podobo v določenem letnem času. V pripravo takšnih razstav so vedno vpeti vrhunski strokovnjaki in vrhunska vrtnarska podjetja. Zahtevajo dolgotrajne priprave in velika finančna sredstva, zato jih pač organizirajo le v vrtnarsko najbolj razvitih državah sveta. V Evropi so najbolj odmevne tiste v Nemčiji in na Nizozemskem.
Domače in evropske razstave spremljam že več kot 50 let. Naše domače, nekoč v socializmu so se imenovale hortikulturne razstave, so bile v primerjavi z današnjimi sicer bolj skromne in niso imele mednarodne udeležbe, a so ustvarjale solidne strokovne temelje, na katerih se je gradil naš razvoj. Danes nam je globalizacija prinesla marsikaj dobrega, a tudi marsikaj za vrtnarsko stroko in krajinsko arhitekturo uničujočega, naravi odtujenega, nesmiselnega, kičastega. Tako v naši mali Sloveniji kot tudi v širnem svetu.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
