Najpogostejše težave v zelenjavnem vrtu in rešitve zanje
Tako kot za svoje zdravje veliko naredimo s preventivo, se lahko na vrtu marsikateri težavi izognemo z različnimi preventivnimi ukrepi. Ampak saj vsi vemo, občasno nam kljub temu ne uspe zavarovati rastlin pred napadi bolezni ali škodljivcev. Kaj pa potem?

Preventiva je najboljša kurativa
Naša skrb za zdravje rastlin se začne še pred sajenjem: z izbiro prave lege, založnim gnojenjem, skrbjo za ohranjanje življenja v tleh in v rastlinjakih za ustrezno klimo. Pomena lege vrta se vsi zavedamo – za zelenjavne gredice izberemo sončno mesto v okolici našega doma. Tako rastlinam zagotovimo dovolj sončne svetlobe.
Veliko ljudi se že zaveda, da uporaba izključno mineralnih gnojil dolgoročno povzroči pomanjkanje organske snovi v tleh in tako privede do z življenjem revnih tal, zato se čedalje več vrtičkarjev zavestno odloča izbiro kakovostnega gnojila. Morali bi se pravzaprav vsi, saj je za ohranjanje živosti naših tal res ključnega pomena uporaba organskih gnojil. Z njimi tlom dodamo organsko snov, ki je v procesu nastajanja humusa hrana mikroorganizmom in različnim žuželkam. Rastline, ki rastejo v takih živih tleh, so krepkejše in bolj zdrave kot rastline, ki rastejo v tleh, tretiranih z mineralnimi gnojili.
PREBERITE TUDI:
Za zdravje rastlin je pomembno tudi, da jih sadimo na primerni razdalji – to še posebej velja v rastlinjakih. Z upoštevanjem priporočenih sadilnih razdalj zagotovimo posamezni sadiki dovolj prostora za razrast. Pri pregosto nasajenih rastlinah se namreč mikroklima spremeni. Zaradi slabšega kroženja zraka (ker ga ovira velika listna masa) se poviša zračna vlaga. V kombinaciji z višjimi temperaturami tako ustvarimo idealne razmere za razvoj bolezni, ki se bodo tudi hitro širile. Da se temu izognemo, sta najboljša ukrepa ustrezna razdalja in redno zračenje.

Poleg vsega prej naštetega lahko za zdravje rastlin veliko storimo tudi s spodbujanjem njim lastnega imunskega sistema. Dobro poznan in pogosto uporabljen pripravek za ta namen je narejen iz rastline njivska preslica. Iz nje pripravljen pripravek je s silicijem bogato krepilno sredstvo, ki ga lahko začnemo uporabljati že od presajanja sadik naprej. Silicij ima v rastlinskem svetu pomembno vlogo pri krepitvi in debelitvi celične stene. Močnejša ko je stena, težje se rastlina okuži z boleznimi. Samo sredstvo nanašajmo foliarno na rastline – z njim jih poškropimo »od glave do pet«, torej od vršička do spodnjih listov. To storimo vsak teden od presajanja naprej. Škropljenje ponovimo tudi po vsakem dežju.
Ko preventiva ni dovolj in rastline zbolijo
Včasih kljub vsej previdnosti rastline vseeno napade bolezen. Lahko je to le splet okoliščin – visoka vlažnost, poškodbe zaradi vremenskih vplivov ... Takrat moramo ustrezno ukrepati – najprej določimo, katera bolezen naše rastline napada, nato pa glede na okužbo izberemo primerno sredstvo. Če je le mogoče, namesto kemičnih fitofarmacevtskih sredstev izberemo naravne pripravke. Eden izmed takih pripravkov vsebuje glivo Pythium oligandrum, sev M1, ki deluje kot mikoparazit. Deluje tako, da različnim povzročiteljem bolezni jemlje kisik in hranila ter jih tako »izstrada«. Tako kot večina biotičnih sredstev ima kratko karenčno dobo, uporaba pa je dovoljena tudi v ekološki pridelavi.

Preveč škodljivcev in premalo naravnih sovražnikov
Poleti nam sivih las ne povzročajo le bolezni. Tu so še komarji, polži in drugi škodljivci. Pred komarji se zaščitimo že pred odhodom na vrt z uporabo repelenta.
Pred polži in škodljivci pa je preventiva pogosto manj uspešna, saj se pojavljajo naenkrat v večjem številu. Najbolj naravna zaščita so naravni sovražniki, ki pa lahko nadzirajo le manjše napade škodljivca. Za primer si poglejmo listne uši in pikapolonice. Ko je uši malo, jih bodo pikapolonice brez težav zadrževale pod pragom škodljivosti. Vendar se v ustreznih vremenskih razmerah in zadostni količini hrane uši toliko namnožijo, da v naravi prisotne pikapolonice in preostali naravni škodljivci ne zmorejo več regulirati njihove populacije. Takrat je nujno potrebno naše takojšnje in pravilno ukrepanje.
Sestavni del domače vrtne lekarne bi zato moral biti tudi naravni insekticid. Sredstva, pripravljena iz rastline dalmatinski bolhač, ki vsebujejo piretrin, so naravnega izvora in enako učinkovita kot kemični insekticidi. Velika prednost naravnih sredstev je zelo kratka karenčna doba – torej čas, ki mine od škropljenja rastline, do tega, da lahko spet pobiramo z njih pridelke.
Naj vam polži ne pojedo vsega pridelka

Vsi poznamo večno nadlogo vlažnega in deževnega vremena – polže. Po navadi nam napadejo pridelke, ki jih imamo najraje – različne solate, zelje, predvsem pa ravno posajene sadike. Je že res, da polži jedo le zdravo in neškropljeno hrano, vendar to tudi pomeni, da je za nas ne ostane kaj dosti, ko oni odidejo. Domačih nasvetov za preganjanje polžev je veliko – od potresanja soli in jajčnih lupin do nastavljanja vab s pivom in pobiranja polžev v posodo z apnom. Nekatere metode so učinkovitejše kot druge, a kljub temu zahtevajo veliko dela. Najbolj praktična metoda tako ostajajo vsem dobro poznane modre granule na osnovi železa. Ko jih potresemo, smo svoje naredili.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se