Vrt razmerij
Pred več kot 20 leti sem v prvem letniku revije Rože & Vrt pisal o nenavadnem japonskem vrtu, katerega lastnih je slovenski slikar Gustav Gnamuš. Naključje je hotelo, da sem po točno dveh desetletji obiskal še en njegov vrt, ki ga je ustvaril za hčerko Nadjo in njeno družino. Ta vrt je prav tako izviren in domišljen kot avtorjev domači zen vrt.
Ljubiteljski vrtnarji vemo, da vrt nikoli ni samo zbirka rastlin, ampak ga dopolnjujejo drugi enakovredni elementi, kot so vodni motiv, skale, utrjene poti, ograje, kotički za druženje in podobno. Pri nas ne manjka vrtov, na katerih velike slikovite skale predstavljajo dodatno privlačnost.
Na vrtu družine Nadje Gnamuš in njenega moža Roberta Černelča pa imajo glavno vlogo kamni, ne skale. Nadjin oče je pristopil k snovanju tega vrta iz slikarske perspektive. Raziskoval je, kaj lahko naredi s prostorom, ki ga sestavljata dva ozka, le nekaj metrov široka pasova med steno hiše in mejo vrtnega zemljišča. Veliko se je ukvarjal z barvno shemo vrta in iskal možnosti, kako vnesti dinamiko v to zaprto, nehvaležno obliko parcele. Izkušnje z domačega vrta so Gustavu Gnamušu pomagale pri oblikovanju zasnove hčerinega vrta.
Dolgo in vztrajno so po naši deželi iskali in nabirali večje ter manjše kamne. S pomočjo številnih skic, pravih študij, so nastale izvirne kompozicije in umestitve teh kamnov, ki vrtu dajejo edinstven značaj. Mnogo kamnov je vloženih v različne vrste in barve peska. Kamni na vrtu so premišljeno izbrani, tako glede oblike, velikosti in barve. Nekateri so tako veliki, da so si pri umeščanju morali pomagati z dvigalom; mnogo manjših kamnov oblikujejo abstraktne like.
Da bi razbil dolgočasni dolgi pas zemljišča ob hiši, je Gustav Gnamuš nekje na sredini vgradil trikotnik iz brušenega belega kamna, ki vzpostavi novo razsežnost vrta. Trikotnik skoraj prerašča japonski javor, ki jeseni zažari v temno rdeči barvi, pod njim pa se skriva nova združba kamnov.
Po besedah Nadje Gnamuš na vrtu ni prevladujočega elementa – to niso niti kamni niti rastline. Gre za dinamično harmonijo med sestavinami. Dinamiko vnašajo tudi letni časi, ki spreminjajo podobo rastlin, in patina kot znamenje minevanja. Razmerja med elementi so bistvo vrta, ki nas napeljujejo k razmišljanju in občudovanju.
Prevladujejo rastline, ki jih tudi sicer vidimo na japonskih vrtovih. Barvitost se razteza od zgodnje pomladi do začetka zime. Prvi zacvetijo azaleja, sleč in japonska češnja, kmalu se jim pridruži magnolija, začetek poletja napove cvetoča hortenzija, ki poda roko oslezu. Trajno zeleno zaveso predstavljajo stebla bambusa, grm lovorikovca in nekaj iglavcev. Zadnji barvni poudarek pripada japonskemu javorju.
S kamni se obiskovalec sreča že pred hišo, ko išče prostor za parkiranje avta. Na tleh namesto običajnih tlakovcev zagleda lik, sestavljen iz različnih kamnov. Prvotno so tam imeli tlakovce, kar pa je bilo videti zelo dolgočasno. Zato je Gustav Gnamuš predlagal vnuku Mateju, naj nariše želvo. Ta risbica je predstavljala izhodišče za kamnito zloženko, sestavljeno iz pazljivo izbranih kamnov. Želva predstavlja dolgo življenje, trdoživost, prizemljenost, zato ji tudi vsakdanja hoja in vožnja avtomobila ne škodujeta.
Nadja, Robert in Matej lahko opazujejo vrt tudi iz notranjih prostorov in s terase, s katere se ponuja ptičja perspektiva pogleda na enega od najbolj nenavadnih vrtov pri nas.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
![MKP_0394[1].jpg](http://cdn.kme.si/public/images-cache/100x100/2025/03/21/a9c17a540b83ca1d5d0dd0b005f12858/67dd316537159/a9c17a540b83ca1d5d0dd0b005f12858.jpeg)
