Namakate ali še vedno zalivate?
Marsikdo pri zalivanju še vedno vztraja pri starih praksah, ne glede na to, da so se zaradi podnebnega segrevanja razmere v naših vrtovih v zadnjih letih močno spremenile. Da lahko rastlinam zagotovimo dovolj vode, zdaj ne zadostuje več le zalivanje, temveč je že skoraj nujno preklopiti na namakanje. Poglejmo, zakaj.
Voda je nadvse pomembna za rastline. Pomembna je pravzaprav za vsa živa bitja, a za rastline še toliko bolj, saj so brez vode tudi lačne. Vsa hranila sprejemajo iz vode oziroma vodne raztopine, zato že najmanjše pomanjkanje vode rastlino privede v stres. Stres pa je vzrok, da rastline izgubijo velik del svoje obrambne sposobnosti, so manj odporne in hitreje zbolijo. Saj ni nič drugače tudi pri ljudeh, kajne?
Najobčutljivejše so vrtnine
Ker rastejo hitreje, vsebujejo veliko vode, po večini pa imajo precej plitke koreninske sisteme, zato so vrtnine zelo občutljive za nihanje količine vode v tleh, seveda pa tudi za njeno pomanjkanje oziroma sušo. Zato sama vedno govorim o namakanju, ne o zalivanju. Pozneje bom pojasnila, kaj s tem mislim.
Tudi pomanjkanje vode, ki traja le nekaj ur, lahko pripelje do številnih fizioloških bolezni. To so težave, ki jih ne povzročajo živi organizmi, ampak nekaj v naravi, kar rastlinam ne ustreza.
Zakaj namakamo, ne zalivamo
Kakšna je razlika? Z namakanjem rastline enakomerno preskrbujemo z vodo. Nikakor ne zalivamo z zalivalkami, tudi uporaba tuša ni primerna. Kakor je nekoč klimatska naprava v stanovanju pomenila razkošje, je danes skoraj nujno potrebna za naše zdravje in podobno je z namakalnim sistemom – če želimo imeti zdrav in kakovosten izdelek, moramo naš vrt opremiti z namakalnim sistemom. Zakaj?
Razlogov je veliko. Z zalivalko, tudi s prho, ne morete zagotoviti, da bo zemlja ob koreninah rastlin ves čas primerno vlažna in ne enkrat preveč, drugič pa premalo. Pomembno pa je tudi vaše zdravje. Na vrhuncu sezone potrebuje na primer paradižnik nekje do 20 l vode na dan. Samo pomislite, kako ob tem, ko toliko vode prenesete do vsake rastline, trpi vaš hrbet. In paprika potrebuje fizično še več vode kakor paradižnik …
Poleg tega z zalivalko v kratkem času dostavimo veliko količino vode, ki pa se zato nikakor ne more obdržati v območju korenine. Od 20 l zagotovo 16 l »ubeži« v podtalje in je tako izgubljenih. Z zalivalkami torej tudi porabimo preveč vode. Vemo pa, da je tudi voda dobrina, s katero je nujno varčevati. Zalivalke so res ogromen porabnik vode.
Kot sem že napisala, rastline sprejemajo hranila v vodni raztopini; če te ni, torej tudi ni hrane za rastlino in rastline niso samo žejne, ampak so tudi lačne. Če voda enkrat je, nato pa je do naslednjega zalivanja zaradi vročine zmanjka, to pomeni, da rastline praktično vsak dan doživljajo stres. In seveda so tu posledice: fiziološke motnje, kot so črne lise na dnu plodov, trdi deli notranjosti paradižnika in zelena ter tudi trda ramena (ob peclju) plodov, slabo dozorevanje plodov, odpadanje cvetov …
Kako in kdaj namakati
Ko govorim o namakanju, moram odgovoriti na dve najpogostejši vprašanji. Odgovora seveda veljata tudi za namakanje na prostem, a še posebej pomembno ju je upoštevati v rastlinjakih.
V rastlinjaku vedno svetujem, da si uredite kapljični način namakanja. Z zalivalko, tudi če ste potrpežljivi, zlijete 10 l vode v manj kot minuti. Večji del te vode odteče. Vsaj 70-80 % je rastlina ne dobi. Zato je naslednji dan seveda zmanjka. Tuš je boljša rešitev, a še vedno ne zadošča. Torej je edina rešitev kapljično namakanje po cevi, položeni na ali v zemljo. Danes jih dobite v vsakem vrtnem centru.
Namakamo zjutraj, če je le mogoče. Zjutraj je namreč zemlja ohlajena, zato ni treba skrbeti za temperaturo vode. Če namakamo zvečer, pa mora biti voda temperirana, ne sme biti mrzla, saj je sicer namakanje šok za korenine, predvsem pa tudi za mikroorganizme v zemlji. Zvečer pazite tudi, da rastline niso več ovenjene zaradi vročine. Počakati je torej treba, da se povsem ohladi.
Če nimate druge rešitve kakor tuš – res vam polagam na srce, da se zalivalkam izogibate –, potem je treba iti z njim po nasadu vsaj štirikrat. Vedno ostanemo zraven rastline vsaj minuto, bolje še več, se premaknemo do naslednje in se na koncu obrnemo ter vajo ponovimo. Tako bo ostalo v območju korenin dovolj vode vsaj do naslednjega dne. Voda oz. molekule vode se na talne delce vežejo s posebnimi vezmi, za to pa je potreben čas. Zato manjše količine dežja, ki padajo dalj časa, veliko bolj zaležejo kakor poletne nevihte.
Prav tako je nujno, da namakamo celotno površino korenin, ne samo samih rastlin. Suha zemlja bi namreč hitro »ukradla« vodo od tam, kjer so korenine.
Varčevanje z vodo
Voda je dobrina, ki je nimajo povsod v svetu na razpolago. Vodovodna (pitna) voda ni primerna za namakanje v rastlinjakih. Zato skušajte najti druge izvore, zagotovo lovljenje deževnice z vseh streh, ki jih imamo, najbližji potok …
Pri varčevanju z vodo poleg kapljičnega namakanja veliko pripomorejo tudi zastirke. Zato naj bo zemlja okoli rastlin vedno prekrita z naravnimi zastirkami, živimi zastirkami, lahko pa tudi s folijo. Zastirka preprečuje izhlapevanje vode, s tem pa seveda tudi varčujemo z vodo.
Ob sajenju sadik vedno najprej zalijemo jamico, posadimo sadiko. Ob končanem delu pa zalijemo celotno gredo, ne samo sadik, ne samo vrste. Nato pa tla takoj še zastremo.
Poleti rastlinjake tudi zasenčimo, da tako znižamo temperaturo v njih in posledično s tem tudi porabo vode. Brez urejenega načina zalivanja je pravzaprav nesmiselno postavljati rastlinjak. Le optimalno zalivanje rastlinam omogoči tudi pravilno prehrano.
Posledice, ki jih rastlin povzroča žeja
Vsi poznate nemarne črne lise na konicah plodov paradižnika in paprike. Vrtičkarji, s katerimi se pogovarjam, vzrok za to največkrat pripisujejo pomanjkanju kalcija. Mnogi si tudi izmišljate številne načine, kako bi s kalcijem obogatili zemljo. A pozor: s tem pogosto naredimo celo več škode kakor koristi, saj preveč molekul kalcija lahko dvigne pH-vrednost zemlje tako visoko, da nekatera hranila rastlinam postanejo nedostopna.
V resnici je samo pomanjkanje kalcija v tleh le redko vzrok težav. Najpogosteje je krivo prav nepravilno namakanje, ko rastlini med posameznimi »zalivanji« vode zmanjka. Kalcij se namreč po rastlini premika z vodnim stolpcem, in ko se ta prekine, kalcij ne pride do tja, kjer ga rastlina potrebuje. Pri visokih temperaturah se celo dogodi, da rastlina zapre listne reže, zato voda ne kroži več, s tem pa začne primanjkovati tudi kalcija. Zato je treba skrbeti, da imajo rastline korenine vedno v vlagi, da so te čim globlje (za to poskrbimo s pikiranjem in presajanjem v globino, ne na L), in seveda z rednim namakanjem. Da bo zemlja ostajala vlažna, si je vsaj pri plodovkah nujno treba pomagati tudi z zastirkami. Kalcij v vročini rastlinam dodajamo listno, prek listov, ne z zalivanjem, saj ne bo prišel do plodov.
Toda pomanjkanje kalcija ne povzroča težav samo pri plodovkah. Tudi črni listni robovi solate, črni obroči v glavah zelja, gnili ali strohnjeni obroči v prerezu čebule … Vse to so posledice pomanjkanja kalcija v nekem obdobju, ko celične stene razpadejo in nastanejo črne lise, robovi, obroči.
Veliko težav povzroča pomanjkanje kalija
Kalij je izredno pomembno hranila, saj z njegovo pomočjo rastlina uravnava svojo odpornost, zato je po dolgotrajnem obdobju suhega vremena velika nevarnost, da bodo rastline zbolele, posebno če nismo pravočasno poskrbeli, da ne trpijo pomanjkanja kalija. Prav tako je kalij hranilo, ki rastlinam pomaga upravljati vodo – neposredno jim pomaga prenašati sušo. Tretja pomembna lastnost kalija ob še mnogih drugih pa je, da vpliva na tvorbo sladkorjev v rastlini, po domače na okus pridelka. Zato je bil paradižnik v letu 2022 skoraj brez okusa, saj je bilo prevroče, in rastline, ki niso bile primerno preskrbljene s kalijem že pred začetkom tvorbe plodov, niso imele okusnih plodov. Tudi grenkoba plodov kumaric je nekako povezana prav s tem, s pomanjkanjem kalija.
Sprejem kalija v rastlino je povezan tudi s temperaturo in mikroorganizmi v tleh, zato mora biti zemlja ves čas vlažna in tudi hladna (zastirke). Znan pa je tudi močan antagonizem s sprejemom fosforja in kalcija: če je teh hranil v zemlji preveč, je sprejem kalija moten. Zato je nujno, da najprej poskrbimo za ves čas zračna, vlažna in hladna tla, to pa pomeni, da pravilno namakamo in uporabljamo zastirko. V tla ne dajajte kalcijevih gnojil, če ne poznate pH-vrednosti vaše zemlje; kalcij dodajajte vedno le prek listov.
Težave s pomanjkanjem kalija spet najhitreje pokaže paradižnik. Če vam v vročem delu poletja plodovi »ne dozorijo«, vsaj tako navadno to stanje opišete vrtičkarji, se pravi, da ostanejo vrhovi zeleni in tudi trdi, in predvsem, če se v plodovih pojavljajo trdi beli deli ali delci, potem vse rastline na vašem vrtu trpijo pomanjkanje kalija. Vedno je to povezano tudi s pomanjkanjem vode in z visokimi temperaturami, lahko pa se pojavi tudi v povsem prijaznih vremenskih razmerah.
Če je tako, svetujem, da opravite analizo tal in tako pridobite točno informacijo, koliko katerega elementa primanjkuje v vaših tleh. A tudi brez analize si upam zapisati, da če se v vrtu srečate s prej omenjenimi težavami, vsem rastlinam na vrtu dodajte nekje od 20 do 30 dag kalijevega sulfata na 10 m2. Pomaga tudi gnojenje s pepelom, ki ga dodamo osnovnim gnojilom, skoraj vedno pa tudi zniževanje odmerkov organskih gnojil. Seveda pa je treba to narediti že ob osnovnem, talnem gnojenju. Pri tem vas vsekakor prosim, da ne pretiravate in ne dodajate preveč kalija, saj je rast rastline lahko zato ustavljena.
Ko zaradi nepravilnega namakanja papriki primanjkuje kalija, boste to opazili tako, da bo rastlina tvorila manjše, skrivljene plodove in najprej svetlejše, potem pa celo bronaste liste s posušenimi listnimi robovi. Tudi pri krompirju so znaki precej jasni – steklavost in trdi gomolji, ki se ne skuhajo, so že znak velikih težav in občasne suše. Če imate občutek, da je ob presajanju ali setvi potrebno zalivanje, potem je potrebno namakanje tudi krompirja.
Kaj pa druge zelenjadnice? V vročih letih lahko ob nepravilnem namakanju pri radiču in endiviji opazimo pokanje žil, pravzaprav nekakšne kraste na listnih žilah. Suša oziroma pomanjkanja kalija in kalcija pa močno vpliva tudi na kakovost zelja, kar posledično pomeni, da bomo imeli pri kisanju kar nekaj težav in bo morda celo onemogočeno.
Tudi bor je lahko težava v času suše
Še eno hranilo povzroča težave v času suše in vročine: to je bor. Da je v rasti rastlin primanjkovalo tega elementa, lahko sklepamo, če imamo težave z votlimi, strohnelimi deli korenov korenja, rdeče pese, kolerabe, repe ... Prav tako se lahko pri solati, in to zelo na hitro, pojavijo črna srca, tam, kjer rastejo mladi listi, pa je črno.
Previdno z gnojenjem!
Naj opozorim, da so vse v prispevku naštete težave pogosto tudi posledica preobilnega gnojenja, običajno z organskimi, lahko pa tudi samo z dušikovimi gojili. Namakanje, redno in primerno vremenu ter temperaturam, je seveda pogoj za zdrave, pravilno prehranjene rastline. V času suše sicer ne bodo zbolele, bodo pa takoj, ko suša mine. Pri tem ne pozabite, da so rastline, ki imajo preveč dušika, tudi bolj žejne. Imajo večje celice, ki potrebujejo več vode, celične stene pa so tanjše. Zato je eden izmed ukrepov boja proti suši tudi pravilno, zmerno gnojenje.
Zato naj vas nikoli ne premami želja po previsokem pridelku oziroma ideja, da boste tega lažje pridelali, če dodate še peščico gnojila, da bo bolje rastlo. Učinek bo prav nasproten ... Vremenske spremembe prinašajo tudi veliko večja nihanja v zalogah vode v tleh. Zato moramo biti pri gnojenju še previdnejši.
Zaključek
Kot vidite, je tako res pomembno, da pri diagnosticiranju napačnega ali nezadostnega zalivanje nismo osredotočeni le na venenje rastlin. Če so v vrtu težave, vedno premislite tudi, ali ni morda krivo pomanjkanje vode oziroma nekakovostno zalivanje. Pa še nečesa ne pozabite: suša ni povezana samo s temperaturo, sušo trpijo rastline tudi jeseni (na primer zelje) ali spomladi (česen, čebula), čeprav ni vroče. Zato bo kakovostni namakalni sistem nadvse koristen tudi, ko mine poletje.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
