Kako najbolj enostavno rešujemo poletne težave trajnic
Ko pritisne poletna vročina in dolgo ni dežja, se ljubitelji lepih vrtov pogosto srečajo s poletnimi težavami trajnic. Sploh v zadnjem času doživljamo vedno več vremenskih ekstremov in dobro se jim je prilagajati in biti nanje pripravljen, kolikor je pač mogoče. Preverite kako.
Vremenskim ekstremom se zagotovo najbolj učinkovito zoperstavimo z izborom trpežnih vrst in sort ter s sajenjem utrjenih sadik. Čedalje bolj tudi čutimo potrebo po do narave prijaznem vrtnarjenju, da bi tako pripomogli k zmanjševanju svojega osebnega vpliva na uničevanje naše edine Zemlje. Seveda se ob tem nočemo odreči užitkom ob pogledu na bujno zelenje in cvetje trajnic.
PREBERITE TUDI:
Premišljene zasaditve
Da bi lahko sledili tem ambicijam, se pametni lenuhi temeljito pripravijo in dela lotijo sistematično. Najprej načrt, potem priprava zemlje, sajenje in nato oskrba ali vzdrževanje. Čez leta bo prej ali slej potrebna tudi bolj ali manj temeljita obnova nasadov. Odvisno od tega, ali smo nasad pustili prerasti (beri uničiti) trajnim plevelom, in seveda od tega, kako dolgožive trajnice smo pri snovanju svojih nasadov trajnic izbrali. Nekatere pač lahko na istem mestu uspevajo nekaj človeških generacij (recimo hoste in maslenice), druge je morda treba obnavljati s presajanjem v sveže zrahljano in pognojeno zemljo vsakih nekaj let (recimo nizke jesenske astre in bradate perunike). Nekaterim zelo zahtevnim in kratko živečim (npr. ostrožnikom in volčjim bobom) pa se pametni lenuhi rajši preprosto odpovedo.
A večina vrtičkarjev, lastnikov večjih ali manjših vrtov, se dela loteva po trenutnem navdihu in le sčasoma ugotovi, da ob takšnem pristopu uspeh ni sam po sebi zagotovljen. Žal ob skromnem poznavanju trajnic in hkrati ponudbi prekrasnih sadik, cvetočih in kipečih od bogate pognojenosti, sicer relativno skromnega izbora vrst in sort trajnic po naših vrtnih centrih, ni težko odpreti denarnice in nakupovati vedno znova in znova. Premamijo nas trenutni videz in morda celo zelo nizka cena ali lepa slika. Potem pa nekaj preživi dalj časa, večina pa niti ne in te po kratkem času pač zamenjamo z novimi sadikami. Čeprav bi morali od trajnic pričakovati, da bodo trajale in trajale.
A tudi pametni lenuhi ne smejo na svoje trajnice popolnoma pozabiti. Spremljati jih morajo in vnaprej predvideti, kdaj in kaj bodo potrebovale za lep videz, trpežnost in dolgo življenje. In seveda tudi poskrbeti, da ob pravem času tisto malo, kar potrebujejo, tudi dobijo.
Za plevel na vrtu ni prostora
Če vemo, da je vrt oblikovani del narave, bomo pač poskrbeli, da bo tu raslo tisto, kar smo si zamislili, vse drugo v naš vrt ne spada. In če poznamo definicijo: plevel je vsaka rastlina, ki raste na nepravem mestu ob nepravem času, nam ne bo težko ugotoviti, kaj nam je storiti. Seveda tudi tu velja, da je bolje preprečiti kot pa lečiti. Zato bomo poskrbeli že pred sajenjem trajnic, da v zemlji ne bo korenin trajnih plevelov niti v sledovih, saj se pri slaku ali pirnici že iz majhnega koščka korenine v petih letih, če ne prej, razvije neobvladljiva goščava plevela.
Pri enoletnih plevelih je obvladljivost mnogo bolj enostavna. Prvo pravilo je, da plevelu ne dovolimo semeniti in se tako razmnoževati. Drugo pravilo je, da sproti krotimo kaleče plevelčke. Nekaj semena namreč lahko vedno od bog ve kod prileti po zraku. To je zlasti pomembno v prvem letu po sajenju. Pozneje, ko bodo trajnice pokrile tla pod seboj, bodo same najboljša ovira za rast plevela. Plevel krotimo s puljenjem ali preprosto s pogostim rahljanjem zemlje, s čimer bomo v suhem vremenu poskrbeli, da se bodo kaleči plevelčki posušili. Neizpodbitna resnica je, da kdor sproti pleve, najmanj pleve!
Je pa treba upoštevati tudi dejstvo, da veliko trajnic razvije kaleče seme in se rade same zasejejo. Pri takih samosevcih se moramo od primera do primera sproti odločati, kako bomo ukrepali. Lahko jih uporabimo za nove sadike, če jih potrebujemo mi ali prijatelji. Lahko pa jih poplevemo kot plevel, če rastejo na napačnem mestu. Seveda lahko tudi vnaprej preprečimo semenitev trajnic. Orientalski telohi npr. bogato semenijo, a po cvetenju njihovo cvetje zbledi in ni več zanimivo. Zato vsa cvetna stebla pri tleh odrežemo, čim niso več lepa. Tako preprečimo neželeno razsejavanje in nepotrebno delo s pletvijo.
Čisto drugače je pri okrasnih travah, ki tudi velikokrat semenijo in se vsevprek sejejo. Te so lepe še dolgo po dozorevanju semen in pri večini bi bilo škoda odstranjevati že posušene šope pred naslednjo pomladjo, saj so lahko lepe še vso zimo. Pri takšnih trajnicah bomo raje vzeli v zakup pletje mladih rastlinic, ki bodo zrasle na nepravih mestih ob nepravem času.
Rastline za preživetje potrebujejo vodo
To je splošna resnica. A ker so trajnice najbogatejša skupina rastlin nasploh, so si med seboj tudi glede na potrebo po vodi oziroma po racionalnosti porabe vode sila različne. Nekatere živijo v vodi ali v močvirju, večina v čisto navadni prsti in mnoge tudi v zelo sušnih razmerah. To pomeni, da z umnim načrtovanjem lahko izberemo primerne trajnice glede na prostor in tip zemlje in tudi glede na možnosti oskrbe z vodo.
Na sušnih tleh seveda nima smisla saditi tistih, ki potrebujejo veliko vode. In med seboj nima smisla družiti zelo različnih glede na njihove potrebe po vodi. Tam, kjer imamo možnost zalivanja in bomo to občasno tudi radi počeli, si bomo privoščili take, ki to zahtevajo. Če vode za zalivanje nimamo na razpolago ali si za to delo ne moremo ali nočemo vzeti časa, bomo pač sadili trajnice, ki jim je dovolj le naravna moča. V takem primeru se bomo tudi odpovedali gojenju rastlin v loncih in posodah, saj te brez zalivanja ne morejo preživeti.
To skratka pomeni, da ne drži pogosto slišana trditev, da trajnice zahtevajo veliko zalivanja. Prav zaradi tega napačnega dojemanja trajnic se jim marsikdo celo odpove, češ da nima časa za vsakodnevno zalivanje. Pametni lenuhi v resnici zalivajo toliko, kot jim je pogodu, ker po svoji meri, svojih možnostih in željah primerne trajnice že vnaprej izberejo in zanje prav poskrbijo. Če so se odločili za same kserofite, jim sploh ne bo treba zalivati. Če pa so posadili standardne trajnice, bo treba v hudi suši približno enkrat na teden s temeljitim zalivanjem poskrbeti zanje. Komur pa zalivati ni težko, lahko posadi tudi bolj žejne trajnice.
Vsekakor pa je včasih treba poskrbeti za občasno zalivanje sveže posajenih sadik, če seveda za to ne poskrbi narava sama, dokler ne razvijejo korenin v globino, da si bodo potem lahko same pomagale do vode. Sploh če sadimo pomehkužene sadike, vzgojene v šotnici in močno gnojene. Ali tudi če sadimo v vročem delu leta, ko je izhlapevanje vode s transpiracijo veliko. Potrebo po zalivanju lahko pri svežih saditvah močno zmanjšamo z nežnimi organskimi zastirkami ali začasnimi zasenčitvami.
Odstranjevanje nelepih delov trajnic
Vse leto skrbimo za lep in urejen videz gredic trajnic tudi s sprotnim (občasnim) odstranjevanjem vseh tistih delov trajnic, ki niso več lepi. Lahko so to odmrli listi ali cvetna stebla, lahko so to od divjadi, polžev ali drugih škodljivcev obžrti listi. Seveda ni potrebno in smiselno sproti odstranjevati odcvetelih cvetnih stebel pri vseh trajnicah, pač pa le pri tistih, kjer so ta moteča. Ker imajo vsake oči svojega malarja, si bo tu vsak postavil svoja merila.
Res pa je, da veliko modernih, naravnim podobnih ali v resnici divjih trajnic ohranja lepoto ali vsaj zanimivost tudi v odcvetelem cvetju. Veliko modernih vrtnih oblikovalcev, ki se »vračajo nazaj k naravi«, ceni preplet svežega cvetja s sušečim se. Tudi po okusu klasičnih ljubiteljev trajnic so suha stebla hermelike in suhi šopi trav lepi še vso zimo. Sproti je torej treba oceniti, kaj je moteče in kaj ne.
Velikokrat pa s pravimi posegi zelo podaljšamo čas cvetenja pri nekaterih trajnicah. Če pri kaduljah (Salvia nemorosa) po cvetenju nizko porežemo cvetna stebla, s tem spodbudimo še eno cvetenje. Tudi nekatere sorte sivke imajo to lastnost. Pri ameriških slamnikih sproti izrezujemo odcvetela cvetna stebla (ali po prvem cvetenju cele šope) in s tem povzročimo novo rast in cvetenje.
Če smo torej prav načrtovali svoje nasade trajnic, tudi v poletni vročini in suši z njimi ne bomo imeli veliko dela. In lahko se brez slabe vesti in nevarnosti za preživetje naših lepotic odpravimo na dopust.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je specialistka za trajnice in krajinsko arhitekturo ter ustanoviteljica največje slovenske vrtnarije za trajnice TRAJNICE GOLOB-KLANČIČ. V spletnem katalogu vrtnarije www.trajnice.com lahko izberete in kupite trpežne trajnice, ki so gojene izključno v Sloveniji, strokovnjaki v vrtnariji, ki se nahaja v Vitovljah 18, 5261 Šempas pa vam bodo brezplačno svetovali in izrisali zasaditveno skico. Jožica je tudi avtorica knjige TRAJNICE ZA PAMETNE LENUHE, ki je bila ponatisnjena kmalu po prvemu izidu. Naročite jo lahko na tel. št. 031 818 010 ali na e-naslovu trajnice@trajice.com.
