Rože in vrt
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 7 min.

Trajnice za zelo vlažna rastišča


Jožica Golob-Klančič
24. 3. 2025, 09.16
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Trajnice uspevajo povsod, od mrzlih do tropskih krajev, suhih ali mokrih. V vrtnarstvu najdemo primerne za vsako rastišče, če poznamo njihove potrebe. Tokrat se osredotočamo na vlažna rastišča.

Nepogresljive naslovna-apr23.JPG
Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. inž. agronomije
Trajnice za vlažna tla

Nekatere trajnice, ki rastejo v naravi, so zelo ozko specializirane za določena rastišča, druge so bolj prilagodljive. Zato so nekatere zelo razširjene in spontano rastejo recimo v velikem delu Evrope in tudi Azije. Druge morda v velikem delu Severne Amerike. Nekatere pa morda najdemo le na prav majhnem območju s prav specifičnimi talnimi in podnebnimi življenjskimi razmerami, tako na primer tudi nekatere na zelo sušnih in druge na zelo vlažnih območjih. Ker so vrtnarji v vrtno vzgojo vpeljali številne trajnice iz narave v njihovi prvotni obliki, tiste bolj prilagodljive mnogo laže gojimo in so zato mnogo bolj razširjene tudi po vrtovih. Tiste, ki so bolj ozko specializirane že v naravi, pa imajo tudi pri vrtni vzgoji lahko čisto posebne zahteve in jih zato srečujemo bolj poredko. 

Nepogresljive1-apr23.JPG
Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. inž. agronomije
Ploščati cvetovi japonske perunike Iris ensata 'Jocasta' spadajo med večje v svetu trajnic.

Poleg tistih trajnic, ki izhajajo neposredno iz narave (in so torej vrste), pa v vrtnarstvu gojimo še veliko več tistih trajnic, ki so jih vrtnarski mojstri vzgojili iz osnovnih vrst in jih poznamo kot sorte. Ker vrtnarsko vzgojene sorte bolj ali manj ohranjajo vsaj nekatere lastnosti izvornih vrst, največkrat tudi pri sortah zasledimo enako ali podobno prilagojenost na vlažnost tal kot pri izvornih vrstah. Tako je na primer naša sibirska perunika (Iris sibirica) trajnica vlažnih, poplavnih ali celo zamočvirjenih travnikov in vse vrtne sorte sibirske perunike rastejo v celem spektru vrtnih tal, le na plitkih in sušnih tleh ne morejo uspevati.

Tipi zelo vlažnih rastišč

Največkrat imamo na vrtu navadna vrtna tla, ali pa se posebej potrudimo, da takšna pripravimo. To so dovolj globoka, rahla in odcedna, s humusom bogata tla na propustni podlagi, v kateri voda ne bo zastajala niti ob dolgih deževjih, a imajo hkrati dovolj veliko kapaciteto zadrževanja vode, da se zlepa ne presušijo popolnoma. Največ trajnic seveda dobro uspeva na takšnih tleh. Med njimi tudi mnoge izmed tistih, ki sicer odlično uspevajo tudi na zelo vlažnih tleh. Le v suši bi bilo treba za vodo požrešne trajnice na takih tleh bogato zalivati.

Nepogresljive2-apr23.JPG
Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. inž. agronomije
Japonska perunika z belimi cvetovi (Iris ensata 'Lace Ruff') je le ena izmed sort teh močvirskih lepotic, ki prav dobro uspevajo tudi v čisto navadni, a vedno dovolj vlažni vrtni prsti.

Drugi tip primernih tal za trajnice vlažnih rastišč je globoka glinasta zemlja na propustni podlagi. Takšna tla zadržujejo veliko vlage in so v resnici normalna vrtna tla v vseh normalnih letih, razen v zelo deževnih, ko se spremenijo v zamočvirjena. Na takšnih tleh uspeva zelo veliko običajnih trajnic, le tiste, ki zahtevajo absolutno odcedna tla (recimo sivke) ne bi obstale. Zlasti v zelo deževnih letih bi morda tudi nekatere običajne trajnice zaradi pomanjkanja zraka v takih tleh odmrle. Bi pa tu dobro uspevale tudi vse tiste trajnice, ki imajo rade zelo vlažna tla. Ob pomanjkanju dežja bi tu močvirske trajnice zahtevale pomoč z občasnim temeljitim zalivanjem.

Tretji tip tal, primernih tudi za mnoge trajnice vlažnih rastišč, je tisti z normalno propustno in globoko zemljo na nepropustni podlagi, ki povzroča, da se v njej vsaj ob dolgih deževjih voda tako dolgo zadržuje, da se zemlja tudi v zgornjem sloju že bolj ali manj zamočviri, pa čeprav vsebuje veliko peska. V takšni zemlji bo tudi močvirske trajnice treba zalivati temeljito le izjemoma ob zelo hudi suši.

Nepogresljive4-apr23.JPG
Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. inž. agronomije
Črni šaš (Carex nigra) je ime dobil po črnih cvetnih klaskih, ki se odenejo v rumene pelodne nitke.

Četrti tip vlažnih tal pa je tisti, ki je stalno zamočvirjen in zasičen z vodo, da so tu korenine rastlin stalno v vodi, koreninski vrat le občasno, nadzemni deli pa nikoli ali le izjemoma občasno in za krajši čas. Na takšnem rastišču lahko uspevajo le močvirske rastline, vse druge pa bi hitro odmrle. Takšna rastišča lahko na vrtu umetno ustvarimo v tako imenovanih močvirskih gredah. Takšne rastne razmere so tudi na obrežnih predelih ob naravnih kopalnih bazenih ali ob robovih vrtnih vodnih motivov, kamor ima voda stalno neposreden dostop.

Vrste in sorte močvirskih trajnic

Tako kot tudi sicer velja za vse trajnice, velja tudi za močvirske (ali takšne za zelo vlažna rastišča), da so med njimi takšne, ki jih gojimo predvsem zaradi lepega listja, in spet druge, pri katerih cenimo predvsem cvetje. Pri nekaterih pa imajo občasno okrasno vrednost tudi odmrli in posušeni nadzemni deli z ostanki cvetja ali plodovja, kot na primer pri sibirskih perunikah ali rogozu.

Nepogresljive5-apr23.JPG
Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. inž. agronomije
Živo rdeče cvetje razvije ena izmed močvirskih lobelij (Lobelia cardinalis). Njeni svetleči listi so razporejeni pri tleh v rozete, cvetna stebla pa se dvignejo do 90 cm visoko.

Med močvirskimi trajnicami je veliko trav in travam podobnih trajnic, kot so različni šaši (Carex), ločki (Juncus), bički (Scirpus), ostrice (Cyperus), preslice (Equisetum), site (Eleocharis), kolmeži (Acorus), rogozi (Typha) in druge. Tudi pri nas priljubljena vrtna trava rdečelistna imperata (Imperata cylindrica 'Red Baron') v resnici mnogo bolje uspeva v močvirskih razmerah kot v običajni vrtni zemlji. Res pa je, da se v odličnih mokrih življenjskih razmerah še bolj ekspanzivno razrašča kot sicer in lahko hitro preraste sosede. Pri teh trajnicah imajo večjo vrednost oblika rasti in listje kot cvetje, ki je manj barvito, velikokrat majhno in manj vidno. Zlasti v jeseni je včasih atraktivno plodovje teh rastlin. Vsekakor pa te trajnice igrajo pomembno vlogo tudi v estetiki oblikovanja nasadov in ne samo v funkciji, ki jo v vrtu opravljajo.

Nepogresljive3-apr23.JPG
Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. inž. agronomije
Rdečelistna pijavčnica (Lysimachia ciliata 'Firecracher') ima najizraziteje obarvano listje spomladi. Poleti pa razvije še rumeno cvetje.

Nekatere trajnice zelo vlažnih rastišč razvijejo ogromne liste in, zlasti če so posajene v skupine, pritegnejo poglede že od daleč. Ko se jim približamo, pa so sploh impozantne, njihov učinek traja mnogo več časa kot še tako atraktivno cvetje. Žal si na naše vrtove te lepotice le počasi utirajo pot. Takšne so recimo rodgersije (Rodgersia), ki poleg res velikega listja in višine od 1,5 do 2 metrov v poletnem času razvijejo tudi kresnicam podobno cvetje. Ob stalni talni vlagi dobro prenašajo sonce, odlično pa se počutijo zlasti v polsenci ali svetli senci. Darmera (Darmera peltata) zacveti zgodaj spomladi, še preden razvije košato in veliko listje. Obe omenjeni tudi nista občutljivi za mraz. Je pa zato gunera (Gunnera manicata), ki izvira iz toplejših krajev, pri nas le pogojno prezimno trdna in zahteva zimsko zaščito ali gojenje v posodah. Ta rastlina razvije liste s ploskvijo v velikosti tudi meter in pol in zamika marsikaterega ljubitelja eksotike.

Veliko pa je močvirskih trajnic, ki jih gojimo tudi zaradi barvitega in atraktivnega cvetja. Če spomnimo samo na veliko število sort sibirskih (Iris sibirica) in japonskih (Iris ensata) perunik. Obe skupini sta v resnici zelo prilagodljivi in prav dobro uspevata v navadni vrtni prsti, če je le dovolj globoka in vedno dovolj vlažna, pa tudi v zakisanih močvirskih tleh. Zelo priljubljeni so velikocvetni močvirski hibiskusi, ki jih ponujajo tudi naši vrtni centri, a žal veliko neukih kupcev premamijo sadike z velikimi cvetovi, ki so se razvili ob bogatem gnojenju in obilici vode, ne zavedajo pa se, da je tem lepoticam ogromno hrane in vode treba ponuditi tudi na vrtu, sicer bo začetna lepota hitro usahnila.

Nepogresljive6-apr23.JPG
Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. inž. agronomije
Modro cvetoča močvirska lobelija (Lobelia siphilitica 'Blu Selection') ima nekoliko nižja cvetna stebla, le do 60 cm, in je po vsej višini olistana z rahlo dlakavimi listi.

Velika večina cvetočih močvirskih trajnic, tako tistih vrtnarsko vzgojenih sort kot tudi vrst, ki rastejo v naši naravi, je prilagojena na občasne kratkotrajne suše in na občasno poplavljanje, zato jih ni težko gojiti na vrtu v močvirskih razmerah in tudi na običajnih vrtnih gredah, če le imajo dovolj globoka tla in poskrbimo za zalivanje. Precej nezahtevne so še močvirske lobelije (Lobelia cardinalis in Lobelia siphilitica) ter etažne primule (Primula japonica), ki niso doma v naši naravi, njihove sorte so vzgojili vrtnarji. Nekatere lepe in zanimive pa lahko srečamo tako na sprehodu po vlažnih rastiščih v naši naravi kot tudi po vlažnih vrtovih, seveda ne samo pri nas. Takšne so univerzalne brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria), pikasta pijavčnica (Lysimachia punctata), navadna pijavčnica (Lysimachia vulgaris), navadna krvenka (Lythrum salicaria) in še kakšna.

Umeščanje močvirskih trajnic v vrtove

Nepogresljive9-apr23.JPG
Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. inž. agronomije
Naša navadna krvenka (Lythrum salicaria) je najbolj trpežna in zdrava med močvirskimi krvenkami.

Poklicni načrtovalci vrtov bi morali dobro poznati oziroma v fazi načrtovanja spoznati značilnosti prostora, v katerem je vrt, predmet načrtovanja. In to ne samo z vidika funkcionalnega in oblikovalskega potenciala ter želja in potreb investitorja. Najprej je treba vedeti, kaj je v tem prostoru sploh mogoče in izvedljivo in temu podrediti vse želje. Med drugim je torej nujno poznati tudi lastnosti tal in lastnosti rastlin, ki jih želimo na vrt umestiti. A ker večino slovenskih vrtov načrtujejo lastniki sami, pomeni, da mora torej vsak sam najprej ugotoviti, kakšna tla in zemljo na vrtu ima, kako jo lahko izboljša, in vnaprej vedeti, kaj želena rastlina ali rastlinska združba potrebuje za preživetje in dobro uspevanje in kaj od nje lahko pričakuje. Sicer je neuspeh edini in skoraj neizbežen pričakovani rezultat.

Nepogresljive10-apr23.JPG
Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. inž. agronomije
Na vlažnih rastiščih s svojim bogatim listjem kraljujejo košate rodgersije.

Komur je neka močvirska trajnica na sliki všeč, a pozablja, da za svoje preživetje potrebuje stalno ali vsaj skoraj stalno veliko vode, ne more pričakovati uspeha. Kdor pa bo na svojem vrtu poiskal morebiti že obstoječe zelo vlažno rastišče ali morda na novo oblikoval močvirsko gredo ali vodni motiv z obrežnim pasom vedno vlažne ali celo mokre zemlje, bo lahko užival tudi ob teh prav posebnih vrtnih lepoticah – močvirskih trajnicah.

Kako naredimo močvirsko gredo?

Najprej poiščemo na vrtu prostor poljubne oblike in velikosti, kjer bo takšna greda imela svojo trajno lokacijo. Nato izkopljemo vso kubaturo grede do globine 40 oziroma 50 cm in zemljo deponiramo ob robu izkopane jame, bodoče gredice. Nastali prazen prostor (jamo) oblečemo z debelo plastično folijo in jo utrdimo po zunanjih robovih. Izkopano zemljo očistimo vseh morebitnih neprimernih primesi in plevela in z njo napolnimo izkopano luknjo, oblečeno v folijo, tako, da ostane še od 25 do 30 cm globine prazne.

Nepogresljive11-apr23.JPG
Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. inž. agronomije
Neštete sorte maslenic so univerzalne trajnice. Prav lepo pa uspevajo tako v običajni vrtni prsti kot tudi v zamočvirjenih tleh.

Za teh 30 cm tal pa zemljo (ali izkopano, če je dovolj dobra, ali novo) posebej pognojimo z organskimi gnojili in z njo zapolnimo jamo tako, da bo površina približno enaka okoliškemu terenu. Potem gredo samo še zasadimo z močvirskimi trajnicami in temeljito zalijemo. Kadar ne bo poskrbel dež za naše močvirje, bomo občasno dotočili vodo in tako poskrbeli, da bodo rastline vedno imele dovolj vlage. Seveda bo treba vse življenje grede skrbeti, da se vanjo ne bo naselil plevel, in tudi sproti odstranjevati vse odmrle rastlinske dele, ki ne bodo več lepi.

Nepogresljive8-apr23.JPG
Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. inž. agronomije
Največ sort sibirskih perunik (Iris sibirica) ima cvetje v različnih niansah modre barve.
Nepogresljive7-apr23.JPG
Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. inž. agronomije
Pri sibirskih perunikah niso nobena redkost tudi razne vijolične, bele in rožnate sorte.
Nepogresljive12-apr23.JPG
Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. inž. agronomije
Močvirski hibiskusi imajo lahko cvetje v beli, rožnati ali rdeči barvi. A ogromne cvetove bodo razvili le v zelo bogatih in vedno vlažnih, še bolje vedno mokrih tleh.
Nepogresljive13-apr23.jpg
Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. inž. agronomije
Velike skupine sibirskih perunik nas lahko razveseljujejo, če jih gojimo v navadni, a nikoli presušeni vrtni prsti ali pa na zamočvirjenem rastišču
trajnice golob-klancic.jpg
Jožica Golob Klančič
Trajnice za pametne lenuhe

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.