Palma v domačem vrtu
Palme! Spominjajo nas na tropske kraje in nas navdušujejo s svojim bujnim zelenjem, ki privlači poglede, kamorkoli jih postavimo. Pa si jih lahko privoščimo tudi v notranjosti Slovenije? Lahko - le pravo sorto moramo izbrati in se dobro podučiti o primerni skrbi zanjo.
Palme imajo vedno, skoraj brez izjeme, eksotičen pridih. In prav to je tisto, kar jim je skupno – v naravnem okolju jih najdemo v toplih, navadno tropskih krajih. Nekatere vrste rastejo ob morju, druge sredi tropskega deževnega gozda, nekatere celo v puščavskih oazah, vse pa so zimzelene rastline, ki pripadajo družini Arecaceae ali Palmae. Poznamo več kot 2500 različnih vrst. Zanimiva je njihova navadno elegantna in simetrična oblika, kar verjetno prispeva k njihovi priljubljenosti.
Primerne razmere za rast
Kot že rečeno, so palme rastline toplega tropskega podnebja, a to še ne pomeni, da uspevajo samo v takšnih idealnih razmerah. Kadar jim izberemo mesta, kjer ni vse leto samo vroče in toplo, je za to, da se bodo vseeno dobro počutile, ključno, da jim zagotovimo čim boljše razmere pri njihovih koreninah. Saj veste, tudi mi se najhitreje prehladimo, če nas zazebe v noge …
Pomembno je, da palmam zagotovimo lahka in dobro odcedna tla. Med humus naj bo primešan obilnejši delež peska, ki bo zagotavljal zadostno število zračnih žepkov za zdravo razrast korenin. Tla nikakor ne smejo biti trda in zbita, saj tako vlaga ne bo mogla prihajati do korenin v zadostni meri, ovirana pa bo tudi sama rast in krepitev korenin. Večina razvije globok koreninski sistem, zato moramo to upoštevati, če jih sadimo v posode. Te morajo biti dovolj visoke, po možnosti prav prilagojene za palme.
Po sajenju moramo poskrbeti za redno zalivanje. Potreba po zalivanju se razlikuje med vrstami, velja pa pravilo, da vedno zalivamo v globino – vlaga mora segati vsaj pol metra pod površje zemlje, da bodo palmine korenine lahko dobile dovolj vode za svoje potrebe. Vrste s tršimi listi so odpornejše proti suši in lažje prenesejo kratkotrajno pomanjkanje vode. Zapomnimo si tudi, da je poleg tega, da je zemlja dovolj odcedna, pomembno, da palm ne močimo po središču, se pravi tam, kjer izraščajo listi.
PREBERITE TUDI:
Čeprav so palme rastline tropov, pa navadno ne marajo, da jih »cvrejo« žgoči sončni žarki. Tudi v naravi so pogosto v senci drugih rastlin, zato jim namenimo polsenčna mesta. Sploh v času, ko sonce najbolj pripeka, je priporočljivo, da so pred sončnimi žarki vsaj malo zaščitene.
Kaj pa, ko pritisne mraz?
Glede na to, da so palme rastline vročega podnebja, se seveda večina od nas pred nakupom ustavi zaradi strahu, da nova izbranka ne bo preživela naše mrzle zime. A če pogledamo, kako veliko je število vrst, lahko upravičeno sklepamo, da se zagotovo najde tudi kakšna, ki je bolj prilagojena na nizke temperature. In povsem prav imamo. Obstaja kar nekaj vrst, ki prenesejo temperature tudi pod ničlo, nekatere celo do - 15 oC. Glede na to, da so naše zime vedno bolj mile, je strah pravzaprav odveč, le res moramo biti pozorni, da izberemo primerno kandidatko.
Kljub temu da preživijo nižje temperature, pa bomo veliko bolj mirno spali, če jih pred zimo še dobro zaščitimo pred ekstremnimi vremenskimi razmerami. Če palma stoji na manj izpostavljenem mestu, kot je na primer pod nadstreškom ob hiši, kamor veter ne zaide pogosto, bo morda dovolj že, da jo ovijemo v božične lučke. Spodnje liste, ki se nagibajo že pod 90 stopinjami, odrežemo, nato pa zgornjo goščavo stisnemo skupaj in jo zavežemo v tesen »čop«. Še pred tem preverimo, da v središču, kjer izraščajo novi listi, ni ostankov listja ali kakšnega drugega materiala, ki bi utegnil gniti. Čez šop listov nato poveznemo vrečo iz izolacijskega materiala, nato pa okoli debla in tudi proti vrhu ovijemo verigo z božičnimi lučkami. Izberemo verigo, na kateri so čim večje žarnice (navadne, ne LED). Toplota, ki jo bodo oddajale lučke, bo pomagala ohranjati temperature okoli palme dovolj visoke, da se bo počutila še vedno dobro. Pa še nadvse lepo in zanimivo bo taka »inštalacija« videti na oko.
Na bolj izpostavljenih mestih pa bodo palme potrebovale malce več zaščite. Začnemo podobno kot prej, le da poleg lučk okoli debla ovijemo še samoregulirni grelni kabel, ki ga priključimo na elektriko. Tla ob koreninah pokrijemo z debelo plastjo komposta ali kakšne druge zastirke, nato pa deblo ovijemo še s tremi do štirimi plastmi agrokoprene (ali kakšne druge termoizolacijske tkanine), vse skupaj pa dobro pritrdimo z lepilnim trakom. Na koncu deblo in liste ovijemo še v plastično folijo. Grelni kabel in lučke bodo oddajale primerno toploto, ki se bo zaradi dodatne zaščite tudi ves čas ohranjala v okolici palme. Nekateri namesto, da bi palmo zavijali v termoizolacijsko tkanino in plastično folijo, okoli nje raje »zgradijo« mini rastlinjak, navadno kar iz izolacijskih plošč, ki jih uporabljamo pri zaščiti fasade hiš. Če se boste odločili za tako rešitev, poskrbite, da bodo plošče dobro pritrjene na podlago, saj jih malce močnejši veter lahko hitro odpihne.
V vsakem primeru pa je zelo pomembno, da takoj, ko se vreme otopli, vso zaščito, tudi zastirko ob koreninah, odstranimo. V nasprotnem primeru bo palma začela gniti in odmirati.
Če se vam vse skupaj zdi preveč naporno, je druga rešitev, da palme enostavno sadite v okrasne lonce in jih nato pred zimo prenesete v rastlinjak, zimski vrt, garažo ali kakšen drug primerno ogrevan prostor za prezimovanje. Pri tej možnosti moramo biti ob izbiri vrste pozorni, da naša izbranka ne sodi med hitrorastoče visoke palme, pač pa izberimo kakšno od lepotic, za katere je značilno, da ne zrastejo visoko. Ker bo kljub vsemu lonec velik in težek, je priporočljivo tudi, da ima na spodnjem delu pritrjena kolesca. To nam bo prihranilo mukotrpno prenašanje.
Vrste, ki prenesejo tudi nižje temperature
Za malce lažji izbor si poglejmo nekaj vrst, za katere je značilno, da dobro prenesejo tudi nekoliko nižje temperature. Pri tem pa velja samo še dobronamerno opozorilo: odporne so predvsem že nekoliko starejše rastline, mlajše pa so navadno bolj občutljive in zato potrebujejo več zaščite ali celo prezimovanje v toplejšem prostoru. Ena od možnosti je tudi, da prvih nekaj let te »mladičke« sadimo v lonce, če želimo, da nam krasijo gredice, jih čez toplejši del leta skupaj z lonci zasadimo v zemljo, pred zimo pa nato lonce izkopljemo in jih prestavimo v rastlinjak. Zato, da bi izboljšali možnost prezimitve, jih tudi kasneje pozimi primerno zaščitimo.
Trachycarpus fortunei
Vrsto Trachycarpus fortunei pri nas imenujemo tudi konopljevka ali visoka žumara. Ima kratko in debelo deblo ter velike, deljeno pahljačaste liste, ki spominjajo na pahljačo. Listi lahko dosežejo tudi več kot pol metra v dolžino, celotna rastlina pa lahko v naravi zraste tudi do 12 metrov.
Izvira iz gorskih območij srednje, centralne in zahodne Kitajske, kjer je pogosto mrzlo in vetrovno. Prav zato velja za eno najodpornejših vrst palm, ki lahko prenesejo tudi več kot - 10 oC. Zelo dobro se zoperstavlja tudi vetru, najbolj pa ji prijajo delno senčne lege.
Phoenix canariensis
Kanarski datljevec ima krepko deblo in velike razprte živahno zelene liste, ki lahko merijo tudi do pet metrov v dolžino. Ob primernem obrezovanju lahko dobi obliko, ki nekoliko spominja na ananas, zato ga v tujini kličejo tudi ananasova palma. Cveti v velikih visečih rumenih socvetjih, ki jih kasneje nadomestijo rumeni ovalni plodovi. Prenese sicer tudi temperature do - 10 oC, a vseeno potrebuje zaščito. Rad ima sicer sončne lege in redno zalivanje. V višino lahko zraste tudi več kot 15 metrov, a raste počasi.
Sabal minor
Pritiklavi sabal zraste le nekje do dva metra v višino, v širino pa se lahko potegne tudi nekoliko več, do tri metre. Njegovo deblo je zelo kratko ali pa se zdi, kot da ga sploh nima. Listi so lokasto povešeni, dolgopecljati in dlanasto deljeni, zanimivi pa so tudi zaradi svojih temno zelenih, že skoraj modrih odtenkov. Tudi ta vrsta palme cveti v velikih visečih rumenih socvetjih. Brez zaščite prenese temperature nekje do ledišča, pri nižjih temperaturah pa jo moramo ogrevati s primerno zaščito.
Chamaerops humilis
Imenuje se tudi evropska palma ali pritlikava žumara, mnogi pa jo cenijo kot eno izmed najlepših mediteranskih rastlin. Raste počasi in doseže le nekaj več kot meter višine, pri tem pa ima lahko eno ali več krajših debel. Iz slednjih izraščajo sestavljeni pahljačasti listi, ki dosežejo premer 50 centimetrov. Barva listov je temno do srebrno zelena. Ta palma ima rada toploto, zato jo je treba pred zimo res dobro zaščititi in jo ob zelo nizkih temperaturah ogrevati z grelnim trakom.
Livistona chinensis
Njeno slovensko ime je kitajska livistonija in je srednje velika palma. Njeni lokasto povešeni listi z dolgim pecljem pričarajo čudovit videz, ki nekoliko spominja na vodnjak s prelivajočo se vodo. Listi so sicer nekoliko trnasti in suličasti, zato moramo biti pazljivi, da se z njimi ne ranimo. Cveti v visečih velikih socvetjih, ki kar žarijo v svetlo rumenih odtenkih. Na temperaturo je sicer nekoliko bolj občutljiva, zato jo moramo natančno zavarovati ali pa jo raje vzgajati kot posodovko.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
