Najbolj dišeče rastline za večerne užitke na vrtu
Topel vonj vlažne zemlje po nenadnem poletnem deževju ali sladek vonj cvetoče vrtnice na vsakega od nas delujeta drugače. Različni vonji poletnega vrta lahko na skrivnosten način spodbudijo naše čute.
Vsak od vonjev je edinstven po svoji kemični sestavi. Zapletena mešanica različnih dišavnih spojin aktivira v celicah nosne sluznice vonjalne receptorje, ki so neposredno povezani s tistim delom možganov, ki ga povezujemo s spominom in čustvi. Prav vonji poletnih aromatičnih vrtnih rastlin, kot so na primer sivka, rožmarin, žajbelj, meta in komarček, služijo danes, zahvaljujoč izsledkom najnovejših znanstvenih raziskav, kot terapevtski pripomoček pri sprožanju minulih spominov, kar je še posebno koristno pri obolelih za demenco.
PREBERITE TUDI:
Zato je pomembno, da na svojem vrtu s premišljenimi zasaditvami dišečih rastlin ustvarjamo nove čutne izkušnje, pri čemer so nam lahko v navdih nekatere preverjene dišeče zvezde poletnega vrta, kot so sivka, okrasni tobak, žlahtni grahor, kozmeja, šeboj, maslenica, metuljnik, kovačnik in številne druge. Nekatere med njimi močno zadišijo šele ob večerih.
Dišeči ponočnjaki
Nekatere cvetoče rastline privabljajo opraševalce s svojimi barvami, druge z vonjem. Rastline, ki jih oprašujejo ponoči leteče žuželke, razvijejo močnejši vonj, ko pade mrak. Takšne rastline posadimo okoli dvorišča ali terase, blizu odprtega okna in ob poti, saj ni lepšega kot zadihati s polnimi pljuči na poletni večer, ko vrt obsije luna in naš nos požgečkajo omamni vonji okrasnega tobaka, nočnega kladivnika, abesinske gladiole, plamenke, kraljevske lilije, zvezdastega jasmina, kovačnika ali glicinije.
Eksotični vonj jasmina
Med dišečimi ponočnjaki je okrasni tobak (Nicotiana sylvestris) zagotovo odlična izbira za večerno dišeče razvajanje na vrtu. Njegov vonj spominja na sladki eksotični vonj jasmina, čarobnost trenutka pa podkrepijo v mesečini žareči cevasti beli cvetovi, okrog katerih kot pravljične vile plešejo nočni molji.
Belo cvetoči okrasni tobaki v primerjavi s tobaki drugih barvnih odtenkov dišijo močneje, posušeni listi rastline s samosvojim pikantnim gorčičnim vonjem pa so v posebnih zdravilnih obredih navdihovali že ameriške staroselce. Podobne bele cevaste cvetove ima še ena dišeča prijateljica noči – nočni kladivnik (Cestrum nocturnum), ki pa ga pri nas zaradi občutljivosti za zmrzal gojimo predvsem kot posodovko.
Gladiola, ki to ni
Med dišeče nočne rastline, ki podobno kot nočni kladivnik ne morejo preživeti naše zime na prostem, spada tudi abesinska gladiola (Gladiolus callianthus), z drugim imenom acidantera. Gre za gomoljnico, ki po obliki cvetja in gomoljev sicer spominja na gladiolo, vendar socvetja vsebujejo manj cvetov. Proti večeru beli cvetovi, ki imajo značilno temnoškrlatno pego v sredini, prijetno zadehtijo s priokusom vanilje. Acidantera je zaradi pokončnih cvetnih stebel, dolgoživosti atraktivnih cvetov in prijetnega vonja primerna tudi za rezano cvetje.
Parfumski oblački
Zaradi dolgega cvetenja živopisnih cvetov in prijetnega vonja so plamenke (Phlox) v naših krajih priljubljene že od nekdaj. Zaradi intenzivnega križanja je danes izbor plamenk raznolik, med njimi pa ponoči najlepše zadišijo grmički gozdnih plamenk (Phlox divaricata). Ker imajo najraje zmerno senco in zrastejo do 40 centimetrov v višino, so idealne za zasaditve pod grme in drevesa. Njihova socvetja so v primerjavi z visokimi grozdastimi plamenkami (Phlox paniculata) manj kompaktna, cvetijo pa v začetku poletja v belih in modrovijoličnih odtenkih.
Dehteča eleganca
Lilija je že od nekdaj vrtna rastlina, saj so belo lilijo na svojih vrtovih gojili že stari Egipčani, Grki in Bizantinci, v našem kulturnem prostoru pa je imela močan simbolni pomen čistosti in nedolžnost. Ponoči najbolj diši kraljevska lilija (Lilium regale), za katero je značilno bujno cvetenje. Beli zvonasti cvetovi z rumeno notranjostjo in rožnatimi odtenki na zunanji strani, oddajajo omamen vonj, v katerem prepoznamo sladkobo medu, pikantnost nageljnovih žbic, nežnost pudra in ostrino grenivke.
Vzpenjave zapeljivke
Dišeče popenjavke so nepogrešljiv element poletnega vrta, podnevi predvsem zaradi osvežujoče sence, ponoči pa marsikatera od njih s svojim vonjem poskrbi za prijetno opojno sprostitev. Med najbolj priljubljene ponoči dišeče plezave rastline spada kovačnik (Lonicera caprifolium), ki s sladkastim vonjem po vanilji in limoni pomirja in dviga razpoloženje.
V zatišnih legah celinske Slovenije in na Primorskem marsikje ob poletnih večerih omamno zadiši na stotine drobnih belih cvetov glamuroznega zvezdastega jasmina (Trachelospermum jasminoides), prijeten vonj pa zvečer oddajajo tudi nekatere glicinije (Wisteria floribunda).
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je vsestranska strokovnjakinja, ki se profesionalno ukvarja z organizacijo kulturnih dogodkov, hkrati pa se strastno predaja raziskovanju dišečih skrivnosti rastlinskega sveta in slovenske kulturne dediščine. Je tudi ustanoviteljica ZAVODA ROŽLIN - zavoda za izobraževanje, kulturo in turizem. Vabi vas, da na spletni strani zavodrozlin.si bolje spoznate projekte s področja kulturne in naravne dediščine te nepridobitne in nevladne organizacij, med drugim tudi Jernejevo – zeliščarski dan, Flančnik – vrt dolenjske gospodinje, Etnobotanične flancarije in številne druge etnološke raziskave.
