V: Doma redno pečemo pico, a se pogosto zgodi, da je nadev precej moker in se celo naredijo lužice, ki so zoprne same po sebi in še testo razmočijo. Kaj delamo narobe?

V: Pomagajte mi, limete me spravljajo ob pamet – iz njih pogosto komaj uspem iztisniti kakšno kapljo soka. Ali gre preprosto za to, da so limete manj sočne kot drugi agrumi ali pa je težava kje drugje?

V: Kadar pražim oreščke, jih pogosto zažgem – prav hitro so črni in grenkljati. Kako naj ravnam, da bi se enakomerno zlato popražili?

V: V tujih receptih pogosto zasledim moko, ki ji je že dodano vzhajalno sredstvo. Ali lahko uporabim navadno moko in ji samo dodam pecilni prašek?

Čeprav imata Ston in Mali Ston obzidje, ki ga po dolžini prekaša le Kitajski zid, in veličastne soline, v katerih sol na tradicionalen način pridelujejo že od 14. stoletja, poznamo ljubitelji kulinarike to prijetno srednjeveško lokacijo predvsem po slastnih ostrigah. Mesteca na samem začetku polotoka Pelješca so zato ena najpomembnejših kulinaričnih mikrolokacij hrvaške obale.

Vukovarsko-sremska županija, tako oddaljena od priljubljenih hrvaških turističnih točk, obiskovalcu prav zato ponuja povsem prvinsko izkušnjo gostoljubja, tradicije in okusov Slavonije. V tem najvzhodnejšem delu Hrvaške, tik ob meji s Srbijo ter Bosno in Hercegovino, kjer je od nekdaj sobivalo več narodnih skupnosti, se različne tradicije prepletajo v kulturo, ki je še vedno močno zavezana zemlji in dediščini prednikov vzhodne Slavonije in zahodnega Srema.

Univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, predavateljica s strokovnim nazivom svétnica na Višji strokovni šoli, program gostinstvo in turizem, na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana in nosilka predmeta harmonija okusov, s katerim študente spodbuja k ozaveščanju čutil in prepoznavanju skladnosti hrane in pijač.

V slovenski Istri, na grebenu kortinskih bregov v vasici Korte, kjer se z dvorišča posestva odpira pogled na Piranski zaliv in Sečoveljske soline, domuje že peta generacija družine Korenika. Kot pravi Istrani se ukvarjajo z gojenjem oljk in trt ter pridelavo oljčnega olja in vina. Mila mediteranska klima, številne vinogradniške lege, razmetane po razgibanem gričevju in sajene tako, da puščajo prosto pot lokalnim vetrovom, neskončne variacije zemljin, značilnih za Istro, in dolga tradicija obdelave zemlje so danosti, ki dajejo značilna istrska vina. V vinski kleti Korenika in Moškon že dolgo obdelujejo svojo zemljo naravi prijazno, a Matej Korenika se je odločil narediti še korak naprej in ubrati pot, za katero so se odločili zelo redki vinarji v svetu in Sloveniji.

Ko pomislimo na školjke, večina najprej pomisli na ostrige, morda na jakobove pokrovače in zaščitene morske datlje – prstace. Te školjke so najbolj cenjene in seveda tudi najdražje. No, ta vrstni red v resnici bolj velja za nas, kontinentalce. Ljudje, ki živijo ob morju, pa cenijo tudi po imenu nekoliko manj zveneče prebivalce morja: klapavice, mnoge drobne školjke in polže, sardelice, kanoče, sardone, ciplje, morske ježke in druge bolj ali manj drobne in kulinarično manj prepoznavne, a zelo okusne prebivalce morja. Tako kot pri vseh jedeh je tudi za okušanje morskih dobrot treba poznati raznovrstne načine priprave, da bi nas pripravljena jed resnično navdušila.

V: V receptih včasih zasledim kuhano maslo. Ali ga lahko pripravim sam in kako?

Stari rek pravi, da jemo zato, da živimo. A za Francoze velja ravno obratno. Prehranjevanje zanje ni le zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, ampak vsakodnevni užitek, družabni trenutek, pravi obred. Med kosilom ali večerjo uživajo ob vinu in predvsem veliko govorijo. Svetovna slava francoske kuhinje pa ni naključje, ampak zmes trdega dela, umetniške žilice in dosegljivosti sredstev od samega srednjega veka dalje.

Ko po mestnih ulicah iz vseh pekarn zadiši po krofih, vemo, da bomo prej ali slej srečali skupino klovnov, princesk, dvonožnih mačk, popačenih znanih osebnosti in neizprosnih kurentov. Danes skoraj nihče več ne pomisli na religiozne, kaj šele poganske korenine pustnega obdobja, saj večini pust pomeni predvsem čas karnevalov in maškarad. Mnoge v tem času muči vprašanje, kaj dobrega bi tokrat ponudili za pusta hrusta – tradicionalne krofe, morda krhke flancate in sladke miške ali pa kaj izvirnejšega, morda celo slane miške. Pustni krofi so nenavaden fenomen, saj jih z užitkom jedo tudi tisti, ki nanje med letom niti ne pomislijo. Krof je med letom pač samo krof, za pusta pa postane pustni krof in takrat je preprosto treba pojesti vsaj enega.

Zima ne prinaša le hladnejšega vremena in snega, prinaša tudi zmanjšano odpornost organizma in njegovo večjo dovzetnost za okužbe zgornjih dihalnih poti. Gripa in prehladi so stalnica zimskega časa. Zato pišemo o tem, kako okrepiti imunski sistem na čim bolj naraven način. Ker je zmožnost uspešne obrambe organizma proti infekcijam močno zmanjšana ob pomanjkanju vitamina C, se bomo posvetili naravnim virom vitamina C.

Nož je eno najpomembnejših orodij vsakega kuharja. Ni pa vsak nož za vsako roko in čeprav se klasične tehnike rezanja z leti niso bistveno spremenile, so z razvojem tehnologije napredovali materiali in način proizvodnje nožev, oblike rezil in držal, tehnike brušenja nožev in rezalne deske, zato je morda čas, da prevetrite svojo kuhinjo.

Preverite pravila in splošne pogoje najnovejše nagradne igre.

Še preden so mestne ulice in trge osvetlile lučke, ki naznanjajo novoletna praznovanja, je v kuhinji znanega chefa Primoža Dolničarja že vse dišalo po adventu. V tej kuhinji sredi Ljubljane je čarobni predbožični utrip ustvarila Nemška turistična organizacija in tako spomnila, da je Nemčija dežela najlepših božičnih sejmov.

Kot pravi, ji je bilo delo v gostinstvu namenjeno. Nekako samoumevno je namreč bilo, da bo Tanja Pintarič nadaljevala zgodbo svojih prastaršev in postala predstavnica četrte generacije gostilne Rajh.

Zveni čudno, gre pa za vse pijače, katerih alkohol, nastal iz naravnih sladkorjev z alkoholno fermentacijo, je koncentriran z destilacijo (»žganjem«). Postopek so poznali že stari Egipčani, uporabljali so ga tudi v antični Grčiji, Feničani pa so ga ponesli po Sredozemlju, od koder se je kmalu razširil po vsej Evropi. Bistvo postopka je, da se zaradi različnih vrelišč voda in alkohol uparita pri različnih temperaturah. V posebno oblikovanih kotlih se alkoholni hlapi ločijo od vodnih in tako nastane tekočina z višjo vsebnostjo alkohola. Osnovni naravni surovini sta škrob in sladkor, ki sta v žitaricah in sadju.

Znamenite dunajske slaščičarne in kavarne so svet v malem. Mnoge turistične brošure Dunaj opisujejo kot svetovno prestolnico kave in slaščic, a čeprav statistično to ravno ne drži, je res, da so kavarne in slaščičarne del bogate dunajske tradicije in segajo čez meje kulinarike. So del kulture in način življenja, ki je včasih sladko, včasih grenko.