Zdaj že vemo, da jogurt, kislo zelje, pivo, čokolada, kava, kruh – in številna druga živila – nastanejo s fermentacijo. Toda trgovinske police in naše kuhinjske shrambe skrivajo še kakšen drug prehrambni izdelek enakega izvora. Najpogostejša je mlečnokislinska fermentacija, zato je zanimivo spoznati, kaj vse omogoča!

O fermentiranih živilih, ki večinoma izvirajo iz Azije, je v zadnjih letih res veliko govora. Ne samo zato, ker nam prinašajo nove zanimive okuse, temveč tudi zato, ker so številna blagodejna za zdravje. Toda preden jim začnemo kar povprek pripisovati skoraj čudežne lastnosti, jih je treba bolje spoznati. Je vsako fermentirano živilo probiotik?

Obiskali smo picerijo Gajbica, ki se je pred nekaj leti prva na Koroškem ojunačila in sladokuscem ponudila sodobno pico.

Tokrat pijemo brez skrbi za zdravje in opozoril o nevarnostih pri čezmernem uživanju – govorili bomo namreč o tistih fermentiranih pijačah, ki vsebujejo le malo ali celo nič alkohola, poleg tega pa so za naše zdravje več kot odlične.

Kadar beseda nanese na sojino omako, sake ali juho miso, verjetno nikoli ne pomislimo na plesen. Toda prav plesni, ki jo poljudno imenujemo 'koji', se moramo zahvaliti za velik del tradicionalnih japonskih jedi, ki so tako dobre, da jih danes pozna ves svet.

Fermentacija je bila najverjetneje odkrita povsem po naključju. Mleko, ki ga je pastirica neohlajenega nosila s seboj v čutari, se je magično spremenilo v kislo mleko ali jogurt. Iz grozdja je pod primernimi pogoji nastalo vino. Zmes moke in vode je začela brbotati in se razvila v kislo testo za kruh.

V Poreču je v hudi mednarodni konkurenci nastopilo šest Slovencev, najboljši je bil peti.

Obiskali smo picerijo Orli v Tenetišah na Gorenjskem, ki se je že lani uvrstila v klub najboljših na naših tleh.

Jota je prima jed na žlico, ki še posebno tekne pozimi. In čeprav ji pravimo enolončnica, jo pravzaprav kuhamo v treh loncih.

V soboto, 22. februarja, je na Brezovici potekala žarovniška delavnica »SOUTH VS NORTH SPECIAL« z gostom Davorjem Šuškovićem.

Krofi so bili nekoč na mizi predvsem ob pustnem času, danes pa so tako priljubljeni, da si jih lahko privoščimo kadarkoli. Pa ne le klasični krofi - na voljo so tudi veganski krofi, krofi z drožmi, ameriški krofi (z luknjo), krofi kot mafini, krofljički (združitev krofa in rogljička) ... Če nam jih nekaj ostane, pa jih nikar ne zavrzimo, ampak jih spremenimo v čudovit in sočen krofov narastek.

Kvašeni flancati se od krhkih razlikujejo po vrsti testa, način priprave pa je enak - oboji so ocvrti v olju. Pri izrezovanju obojih pa lahko pustite domišljiji prosto pot in iz testa poleg klasičnih naredite različne šaljive pustne oblike.

Miške so najmanjše in najhitreje pripravljeno pustno cvrtje. To pa še ne pomeni, da se jih maškare ne razveselijo! Lahko so čisto osnovne (jogurtove miške) ali nadgrajene z marmelado, rozinami, oreški ... Prepričajte se, kako preprosta je njihova priprava.

Gasilci PGD Bukovica Utik so v soboto s slastnimi picami zbrali 6.250 evrov za novo vozilo GVM.

Tokrat smo na našem zemljevidu odličnih picerij zabodli buciko na Lavrici, kot se imenuje naselje ob ljubljanski obvoznici. Obiskali smo picerijo Valerie.

Goriška brda se zdijo ljubiteljem vsega lepega in dobrega kot nekakšna obljubljena dežela. Mirna, lepa in gostoljubna.

Ne glede na to, ali se s kvasom šele spoznavate ali pa je že vaš dober prijatelj - o tej čarobni sestavini se vedno lahko naučite še kaj. Tu so štiri vprašanja in odgovori, ki vas bodo presenetili.

V četrtek, 30. januarja, je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekalo dvanajsto prvenstvo Naj picopek Slovenije.

Pica se vedno prileže. Če jo pripravimo z odličnim testom in nadevamo z okusnimi sestavinami, pa še toliko bolj.