V: Slišala sem, da je sol v kuhinji lahko tudi v vlogi čistila, podobno kot limona. Ali je to res?

Testenine so pravi kulinarični kameleon - lahko se prilagodijo praktično vsem kulinaričnim navadam na svetu. Redke so jedi, ki so tako globalizirane, da so jih za svoje vzeli na vseh celinah, v vseh premoženjskih razredih in vseh verskih prepričanjih. In ste vedeli, da špageti rastejo na drevesu?!

Ko se je v 17. stoletju krompir iz Južne Amerike razširil v večino evropskih dežel, na Stari celini še ni bilo nobenega recepta za njegovo pripravo; bil je samo lepa okrasna rastlina. Ko pa so odkrili, da je gomolj rastline užiten, se je začela prava kulinarična revolucija, ki je mnoge rešila pred lakoto. Danes je krompir ena najbolj priljubljenih vrst zelenjave v svetu z več kot sto jedilnih sort, a kaj, ko se hkrati jezimo, da krompir preprosto ni več tisto, kar je bil nekoč.

Peneče vino ni samo vino z mehurčki. Prvo peneče vino je bolj po nesreči kot namerno nastalo ob koncu 18. stoletja v kleti angleškega trgovca z vini – ta je za angleški okus prekislemu vinu iz francoske pokrajine Šampanje dodal malo sladkorja – zato je vino ponovno povrelo in postalo peneče. Pivcem je bil nov slog vina všeč in moda se je hitro prijela. Kupci – kralji, aristokracija in premožni – so poleg soda vina iz Šampanje kupili tudi steklenice, v katere so vina napolnili, a pot do takih penin, kot jih poznamo danes, je bila še dolga.

V Sloveniji je največ oljčnih nasadov v Slovenski Istri, kjer je oljka tudi del kulturne dediščine, nekaj pa jih je še na Goriškem in v Brdih.

V Novigradu smo na 10-kilometrski poti Wine & Walk by the sea, ki poteka ob morju, med vinogradi in oljčnimi nasadi, na sedmih okrepčevalnih postajah pokusili po dve odlični vini bližnjih vinarjev in lokalno specialiteto bližnjih gostincev. Začetek jeseni na najboljši možen način za vse ljubitelje vin.

Slovenski proizvajalec testenin podjetje Mlinotest je to jesen zagnal nov obrat za proizvodnjo svežih testenin in izdelkov iz krompirjevega testa. Z veliko investicijo so postali največji proizvajalec svežih testenin v širši regiji in velik konkurent na tujem trgu.

Čeprav se je sezona nabiranja kostanja začela že konec septembra, lahko kostanje še do novembra iščemo v višje ležečih gozdovih. Ker kostanj ni občutljiv in se preprosto skladišči, je na trgovskih policah in pri uličnih prodajalcih na voljo do februarja. Dobro je vedeti, kako kostanj shranimo, kako ga zarežemo, kako spečemo ali skuhamo in kako kostanj najlaže olupimo.

»Treba je imeti zdravo pamet in vedeti, kdaj oditi. Svoje sem naredil, usoda mi je dala dosti časa in zdaj je čas, da v restavraciji moji otroci povedo svoje,« takoj pove Joško Sirk in nas pusti odprtih ust. Seveda se ne bo povsem umaknil iz La Subide, tega si za človeka, ki je s svojim trdim delom in bistrim pogledom v prihodnost gostinstva velik vzor mnogim domačim in tujim gostincem, ne bi upali niti misliti.

Začnimo v zgodnjem srednjem veku. V frankovski državi, ki je pod vodstvom Karla Velikega obsegala srednji in zahodni del Evrope in sever Španije, so trte delili na frankovske in hunske. Prve so bile seveda boljše – ker so bile njihove – druge pa so, ker so jih iz Azije prinesla nomadska ljudstva, v očeh Frankov veljale za manjvredne. Ene od frankovskih sort, ki naj bi z naravnim križanjem sort nastala v avstrijsko-madžarskem bazenu, se je kmalu prijelo ime modra frankinja. Gre seveda za slovenski prevod imenovanja. V Avstriji jo imenujejo Blaufränkish, na Madžarskem Kékfrankos (kék = moder), v Nemčiji Lemberger (Lehm = ilovica, sorta namreč ljubi ilovnata tla), v Italiji Franconia Nera, na Hrvaškem pa frankovka.

Veljalo naj bi, da o okusih ne razpravljamo, vendar je prav morska žaba riba, o katere lepoti se prav vsi strinjajo in razprava preprosto ni potrebna. Že od grških časov naprej jo spremljajo sama najgrša imena, kar seveda ni čudno, saj tudi spada med sorodne ribe, ki se s skupnim imenom imenujejo morske spake. Pri nas ji pogovorno najpogosteje rečemo kar po hrvaško: grdobina ali pa morska žaba, na hrvaškem ji pravijo še rošpo, vrag, žaba, vražica, vukodlak, vražja mat … Morda je v primerjavi z drugimi ribami res manj elegantna, a je okusna, da je kaj.

V: Lotila sem se priprave domačega sladoleda, pa se mi je zalomilo. Res sem nekoliko improvizirala in na koncu dobila preveč leden in zrnat sladoled. Kako naj to preprečim?

V: Ali je odprto vrečko z oreški bolje hraniti v hladilniku ali v kuhinjski omarici?

Kulinarika Rusije je sestavljanka bogate ruske zgodovine, zemljepisnega položaja in medkulturnih izmenjav. Je preplet zapuščine bleščečih pojedin aristokracije in vsakdana kmečkega prebivalstva, ki je znalo iz preprostih surovin ustvariti jedi, ki so ogrele rusko dušo in se zapisale v kulinarično dediščino sveta.

Zbrali smo nekaj preverjenih napotkov za vlaganje v kis in olje, da bomo brez napak shranili svoj pridelek. V hladnih dneh nas bo vložena zelenjava spominjala na poletne sončne žarke, ujete v kozarce.

Ko poletje jemlje slovo, nam natrosi najbolj aromatično sadje, v katerem so se v sončnih mesecih zbirali okusi. Nekaj žlahtnega je v globoko škrlatnih in vijoličastih odtenkih fig, sliv in robidnic, ki dišijo na robu gozdne jase. Nadomestijo živahne rdeče in oranžne sadeže visokega poletja in napovedujejo jesen, ki je že pred vrati. Uživajmo v teh sadežih, ki niso le za v sladice, ampak se čudovito obnesejo tudi v slanih jedeh. Bodimo ustvarjalni in tudi malo pustolovski in odkrijmo nove kombinacije okusov!

V: V receptih za slaščice opažam, da je med sestavinami nekaterih receptov navedena čokolada z določenim deležem kakava, v drugih pa piše le, da potrebujemo temno čokolado. Zanima me, zakaj te razlike in ali lahko temno čokolado nadomestim z manj grenko?

V: V tem času je na vrtu obilo sadja in zelenjave, več, kot ju lahko pojemo. Najraje bi pridelke zamrznila, zato lepo prosim za nasvet, kako naj jih pripravim za zamrzovanje – naj zamrznem surove, jih blanširam ali priporočate še kaj drugega?

V: Skuhala sem marmelado iz mešanega sadja in jo vložila v kozarčke, vendar je zelo čvrsta. Kaj bi lahko bi razlog za to? In kako jo lahko razredčim, da bo lepo mazljiva?

V: V receptih je pogosto zapisano, da je čiliju treba odstraniti semena. Zakaj je to potrebno?