Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 5 min.

Priljubljena sestavina, ki se odlično poda v slane in sladke jedi


S.P.
28. 5. 2025, 11.30
Posodobljeno
29. 05. 2025 · 09:12
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Če v vaši kuhinji še nimate kozarčka medu z zaščiteno geografsko označbo, je čas, da to spremenite. Med namreč ni le eno najstarejših in najbolj okusnih sladil, je zlata tekočina, ki zna iz vsake jedi izvabiti nekaj posebnega.

Med v kuhinji.jpg
Profimedia
Ste že kdaj kuhali z medom?

Poleg tega, da z njim radi posladkamo življenje, je med tudi prava zakladnica koristnih snovi in deluje antioksidativno. Gre za naravno snov, ki jo čebele predelajo iz medičine ali mane, tako da vsaka kapljica skriva zgodbo narave, čebel in pridnih rok slovenskih čebelarjev.

Več kot samo sladilo

V sodobni kuhinji med ni zgolj nadomestek sladkorja, temveč tudi sestavina, ki doda globino okusu, zaokroži jed in poskrbi, da na krožniku nastane prava harmonija. Odlično se ujame tako s sladkimi kot s slanimi okusi in je čudovita alternativa rafiniranemu sladkorju. In še nekaj: zaradi njegove posebne sladkorne sestave in pestre vsebnosti naravnih spojin lahko upočasni dvig koncentracije sladkorja v krvi, kar manj obremenjuje krvožilni sistem.

A pozor – če želite resnično ohraniti vse njegove koristne lastnosti, ga ne smete preveč segrevati. Nad 40 °C se namreč začnejo izgubljati njegove dragocene sestavine. Zato ga raje dodajte na koncu kuhanja ali v že nekoliko ohlajen čaj.

V Sloveniji polnijo žlice najboljšega medu

Naša dežela ponosno neguje pravo čebelarsko bogastvo. Zaradi raznolike flore, podnebja in geografskih danosti slovenski čebelarji pridelujejo vrsto različnih medov, vsak s svojo barvo, aromo in posledično tudi kulinarično vlogo. Temnejši medovi (kostanjev, gozdni, smrekov, hojev) imajo bolj intenziven okus, zato so kot nalašč za močnejše jedi, denimo bogata peciva, omake ali mesne marinade. Svetlejši medovi (lipov, akacijev, cvetlični) pa s svojo nežnostjo pobožajo čaje, jogurte, kosmiče in druge jedi z rahlimi okusi.

Med .JPG
Arhiv naročnika
Evropske sheme kakovosti igrajo ključno vlogo pri prepoznavanju medu.

V nadaljevanju vam razkrivamo, kako se različne vrste medu pri nas najbolje podajo k določenim jedem.

Akacijev med: Če ste ljubitelji nežnih okusov in arom, je akacijev med kot ustvarjen za vas. Je svetel, bister in blagega okusa ter arome. Zaradi sladkosti in nežnih arom je zlasti priljubljen pri otrocih. Popoln je za sladkanje čaja in prelivanje sadnih solat, lahko pa ga zmešate tudi z jogurtom in kosmiči za osvežujoč zajtrk.

Cvetlični med: Čebele nabirajo medičino na različnih cvetovih, zato ima lahko zelo raznolik okus in aromo.Uporabite ga lahko skoraj povsod: v pecivu, prelivih za solate, marinadah ali pa preprosto z njim posladkate najljubši čaj.

Lipov med: Ta med vas bo s svojo nežno mentolno noto prijetno presenetil. Čudovit je za zeliščne čaje, domačo limonado ali pa kot medena kapljica na pečenem siru. Njegova osvežilna aroma se odlično ujame tudi z ribjimi jedmi ali poletnimi sadnimi kombinacijami.

Kostanjev med: Za tiste, ki uživate v intenzivnih okusih, je tukaj kostanjev med. srednje do močno grenak in izrazito aromatičen. Čudovit je v kombinaciji z zrelimi siri, kot sta brie ali kozji sir. Zelo dobro se obnese tudi v glazurah za meso – še posebej s svinjino ali divjačino – ter v sladicah z orehi, lešniki ali temno čokolado in za peko medenjakov.

Gozdni med: Pridobljen je iz mane in je poln gozdne skrivnostnosti. Njegova aroma spominja na karamelo in smolo, zato ga pogosto uporabljamo za peko različnega peciva in bogatih kolačev. Ko vas zebe, ga dodajte v skodelico z ingverjem in limono. Gozdni med se odlično poda tudi v mesne omake.

Smrekov med: To je med z značajem in rdečkastim odtenkom, poln, s smolnato aromo in spominja na smrekove vršičke. Pri okušanju lahko zaznamo tudi aromo zeliščnih bombonov, čaja, pražene kave ali suhega sadja. Nepogrešljiv je v omakah za divjačino ali jagnjetino, kjer ga kombinirate z gorčico in rdečim vinom.

Cvetni prah – še en čebelji zaklad

Poleg medu ne pozabite tudi na cvetni prah – drobna čebelja darila, polna vitaminov, mineralov, beljakovin, encimov in celo naravnih antibiotikov. Najbolj priporočljivo je uživanje svežega oz. zamrznjenega cvetnega prahu ali pomešanega z medom. V kolikor pa imate posušen cvetni prah, pa ga morate predhodno namočiti v mlačni tekočini kot je voda, čaj, smuti ali jogurt.  Še posebej priporočljivo je redno uživanje v prehodnih obdobjih, ko je naš imunski sistem pod večjim stresom.

Slovenski med.jpg
Arhiv naročnika
Slovenija, znana kot čebelarska dežela, se ponaša s štirimi vrstami medu, ki nosijo evropsko zaščito.

Med kot navdih v sladicah, jedeh in pijačah

Če povzamemo, med ni le dodatek čaju ali namaz za palačinke. Je odlična izbira za peko peciva (dodaja vlažnost in aromo), pripravo glazur za meso (karamelizira se na popoln način) in celo kot sestavina v solatnih prelivih – z gorčico in kisom tvori popolno harmonijo. Dodate pa ga lahko tudi v domače ledene čaje, smutije, mlečne napitke ali pa si privoščite topel večerni napitek z medom, limono in kančkom cimeta.

Kako prepoznati kakovosten med?

Seveda pa ni vseeno, kakšen med izberete. Ko kupujete med, posezite po tistem z oznakami kakovosti. Evropske sheme kakovosti igrajo ključno vlogo pri prepoznavanju medu, ki ni le okusen, temveč tudi nadzorovane kakovosti, zanesljivega porekla, ima zagotovljeno sledljivost in je pridelan s spoštovanjem do čebel ter narave.

Slovenija, znana kot čebelarska dežela, se ponaša s štirimi vrstami medu, ki nosijo evropsko zaščito – to so Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo (ZGO), ter Kočevski gozdni, Kraški in Istrski med z zaščiteno označbo porekla (ZOP). Ti znaki potrošniku povedo, da je med pridelan na določenem geografskem območju, v skladu s strogimi pravili dobre čebelarske prakse in pod rednim nadzorom neodvisnih kontrolnih organizacij. Tak med dosega višje kakovostne standarde, med drugim nižjo vsebnost vode in nižjo vrednost HMF-ja – spojine, ki se tvori pri segrevanju in je pokazatelj, če je bil med neustrezno toplotno obdelan ali dlje časa shranjen. Nižja raven HMF-a pomeni višjo kakovost medu.

Vsak kozarec medu iz teh shem kakovosti je opremljen s prepoznavno prelepko – modro-rumeno za ZGO ali rdeče-rumeno za ZOP. S septembrom bo prelepka za Slovenski med z zaščiteno geografsko  označbo vsebovala QR kodo. QR koda bo potrošniku omogočila neposreden vpogled v ključne informacije o pridelovalcu: njegovo ime, lokacijo, leto vključitve v shemo, podatke o opravljenih kontrolah, izobraževanjih ter povezavo do spletne strani čebelarstva, kjer je bil med pridelan. To pomeni, da ne kupujete več le medu, temveč tudi zgodbo, zaupanje in zagotovilo, da je v kozarcu resnično to, kar piše na etiketi.

In kar je najlepše – s tem nakupom boste podprli naše čebelarje, lokalno ekonomijo in prispevali k ohranjanju kulturne dediščine, ki je v Sloveniji tako globoko prepletena z naravo in tradicijo.

*** Sponzorirana vsebina: »Financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.«

Med v kulinariki.jpg
Profimedia
Med se odlično poda tako v sladke kot v slane jedi.

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.